Prvi kongres Združenih držav, ki sta ga sestavljala senat in predstavniški dom Združenih držav, je zasedal od 4. marca 1789 do 4. marca 1791. To je bilo v prvih dveh letih predsedovanja Georgea Washingtona. Kongres se je najprej sestajal v Federal Hall v New Yorku, pozneje pa v Congress Hall v Filadelfiji. S prvim zasedanjem prvega kongresa je zvezna vlada Združenih držav uradno začela delovati v novem (in sedanjem) okviru vlade, ki ga je določila ustava iz leta 1787. Razdelitev sedežev v predstavniškem domu je temeljila na določbah člena I, oddelek 2, klavzula 3 ustave. V obeh domovih je imela večino proadministracija. Ta kongres je sprejel dvanajst členov sprememb ustave in jih poslal državam v ratifikacijo. Deset členov, ki so bili ratificirani kot dodatki k ustavi 15. decembra 1791, je skupno znanih kot Listina pravic (spremembe od ena do deset).

Organizacija, sedeži in politično ozadje

Prvi kongres je moral vzpostaviti delovanje nove zvezne vlade po sprejetju ustave. Poleg selitve iz Federal Hall v New Yorku v Congress Hall v Filadelfiji je bil pomemben dogodek tudi uradni začetek predsedovanja Georgea Washingtona, ki je bil inauguriran v Federal Hall. V Senatu je funkcijo predsednika opravljal podpredsednik, v predstavniškem domu pa je bil izvoljen prvi govornik. Razdelitev sedežev v Predstavniškem domu je temeljila na določbah ustave, vključno s kontroverzno klavzulo o treh petinah, ki je vplivala na apporticijajo prebivalstva.

Glavna zakonodajna dela in ustanovitve

Prvi kongres ni le zagonil delovanja zvezne vlade, temveč je sprejel vrsto temeljnih zakonov in ureditev, ki so oblikovale institucionalni okvir ZDA. Med najpomembnejšimi dejanskimi ukrepi so bili:

  • Judiciary Act (1789) – vzpostavil je zvezno sodno organizacijo, določil pristojnosti Vrhovnega sodišča in ustanovil okrožna ter krožna sodišča.
  • Ustanovitev pomembnih izvršnih oddelkov – kongres je izglasoval ukrepe za organizacijo glavnih kabinetnih ministrstev (npr. za finance, zunanje zadeve in vojsko), kar je omogočilo delovanje izvršne oblasti.
  • Tarifne in davčne zakonodaje – sprejeti so bili carinski in drugi prihodkovni zakoni, ki so omogočili financiranje novo vzpostavljenih institucij.
  • Naturalization Act (1790) – določil je pogoje za pridobitev državljanstva v zgodnjem obdobju ZDA.
  • Copyright Act (1790) – vzpostavil prvi zvezni pravni okvir za avtorske pravice.
  • Residence Act (1790) – določil je lokacijo nove zvezne prestolnice (kasneje Washington, D.C.) in uredil začasne sedeže vlade.
  • Ustanovitev Banke Združenih držav (charter sprejet 1791) – kongres je odobril ustanovitev prve nacionalne banke, kar je bil ključni del finančne politike tistega obdobja.

Listina pravic (Bill of Rights)

Ena najtrajnejših in najbolj znanih dosežkov prvega kongresa je priprava in predlog sprememb ustave, znanih danes kot Listina pravic. Glavni pobudnik priprave teh sprememb je bil član predstavniškega doma, ki je predlagal serijo amandmajev z namenom varovanja posameznikovih svoboščin pred morebitno zvezno oblastjo. Kongres je sprejel dvanajst členov sprememb in jih poslal državnim zakonodajam v ratifikacijo. Deset izmed njih je bilo ratificiranih do 15. decembra 1791 in je od takrat sestavni del ameriške ustave kot prvi do deseti amandma.

Dve od prvotnih dvanajstih predlaganih sprememb sprva nista bili ratificirani; ena izmed njiju (glede sprememb v plačilih kongresa) je bila pozneje, dolgo po 18. stoletju, ratificirana kot 27. sprememba (ratificirana leta 1992).

Pomembne osebe in politične razmere

V času prvega kongresa so se oblikovale prve politične frakcije okoli vprašanj, kot so moč zvezne vlade, finančna politika in tuja politika. Večina v obeh domovih je podpirala administracijo (t. i. proadministracijski oziroma federalistični elementi), nasprotne skupine pa so začele oblikovati opozicijo, ki bo kasneje postala bolj organizirana v politične stranke. Med ključnimi osebami so bili predsednik George Washington, podpredsednik kot predsedujoči Senatu, vodje v kongresu ter zakonodajalci, ki so pripravili in zagovarjali posamezne zakone in amandmaje.

Prvi kongres je torej postavil temelje delovanja nove zvezne vlade: organiziral sodstvo, uredil izvršne službe, uvedel finančne in upravne zakone ter oblikoval temeljne varovalke državljanskih svoboščin s predlogom in po kasnejši ratifikaciji Listine pravic.