Atlantska sezona orkanov 2009 je bilo obdobje leta 2009, ko so v Atlantskem oceanu verjetno nastali tropski cikloni. Sezona se je začela 1. junija 2009 in končala 30. novembra 2009. V tej sezoni je zgodaj, 28. maja, nastala tropska depresija ena. Junija in julija ni bilo neviht. Zadnji primer, ko junija in julija ni bilo neviht, je bil leta 1992. Skupaj sta bili 2 tropski depresiji, 7 tropskih neviht, 3 orkani, od katerih sta bila dva večja orkana.



Glavne številke in kratek komentar

Po statistiki sezone so bile kljuène številke naslednje:

  • Datum uradnega obdobja: 1. junij – 30. november 2009.
  • Zgodnja aktivnost: prva tropska depresija se je oblikovala že 28. maja (pred uradnim začetkom sezono).
  • Skupno število sistemov: 2 tropski depresiji, 7 tropskih neviht (od katerih so se nekateri razvili v orkane) in 3 orkani, od tega 2 večja orkana (kategorija 3 ali več po Saffir–Simpsonovi lestvici).

V primerjavi s dolgoročnim povprečjem (ki znaša približno 12 imenovanih neviht, 6 orkanov in 3 večje orkane) je bila sezona 2009 pod povprečjem po aktivnosti. To se odraža tudi v nižji vsoti energije ciklonov (ACE) in v manjši frekvenci nastajanja sistemov v glavnih mesecih poletja.

Posebnosti sezone

  • Neobičajno je, da v juniju in juliju ni bilo aktivnih neviht – zadnji tak primer pred letom 2009 je bil leto 1992. To je pomembno, saj junij in julij pogosto označujeta začetek zmerne do povečane aktivnosti v Atlantskem bazenu.
  • Sezona je kljub zgodnjemu dogodku (28. maj) nato ostala razmeroma mirna; večina aktivnosti se je zbrala v kasnejših mesecih po poletju.
  • Dva večja orkana pomenita, da sta bila vsaj dva sistema dovolj močna, da sta dosegla kategoriijo 3 ali višje, kar ima običajno največji potencial za škodo, če pride do kopenskih udarov.

Vplivi in škoda

Tropski cikloni v vsaki sezoni lahko povzročijo različne posledice: močne padavine, poplave, pustošenje obal in vetrovno škodo. Sezona 2009 je bila po skupni aktivnosti in porazdelitvi manj uničujoča kot bolj aktivna leta, vendar so posamezni sistemi vseeno lahko povzročili lokalno škodo, smrtne žrtve ali motnje v prometu in oskrbi z elektriko. Podrobnejše ocene škode in število smrtnih žrtev se razlikujejo glede na posamezen sistem in območje prizadetosti.

Zakaj je bila sezona manj aktivna?

Na aktivnost atlantske sezone vplivajo večji oceanografski in atmosferski dejavniki, med njimi:

  • spremembe morske površinske temperature,
  • vertikalno striženje vetra (ki lahko zavira tvorbo in ojačanje ciklonov),
  • atmosferske cirkulacijske razmere ter možni vplivi fenomenov kot so El Niño / La Niña.

V letu 2009 so bili ti dejavniki v celoti ali deloma neugodni za močno sezono, kar je prispevalo k zmerni aktivnosti.

Merila in razvrstitev

Za lažje razumevanje razredov tropskih sistemov:

  • Tropska depresija: organiziran sistem s stalnimi vetrovi manj kot 34 vozlov (manj kot 63 km/h).
  • Tropska nevihta: sistem s stalnimi vetrovi med 34 in 63 vozli (63–117 km/h) – takrat dobi tudi ime.
  • Orkan: sistem s stalnimi vetrovi ≥ 64 vozlov (≥ 118 km/h).
  • Večji orkan: orkan kategorije 3 ali več po Saffir–Simpsonovi lestvici (stalni vetrovi ≥ 96 vozlov / ≥ 178 km/h), ki običajno prinaša veliko uničenje, če pride do udarov ob obali.

Zaključek

Atlantska sezona orkanov 2009 je bila po številu in intenzivnosti pod dolgoročnim povprečjem, z zgodnjim dogodkom 28. maja, nato pa z izrazito mirnim junijem in julijem (kar se je zgodilo zadnjič leta 1992). Čeprav je bilo le nekaj intenzivnih sistemov, je vsaka sezona pomembna za spremljanje in priprave, saj lahko tudi posamezen močan storm povzroči pomembne posledice za prizadeta območja.

Za podrobnejše dnevne in pojasnjevalne podatke o posameznih sistemih v sezoni 2009 so na voljo uradne analize meteoroloških služb in retrospektivna poročila strokovnih centrov. Ta povzetek daje splošen pregled glavnih številk in značilnosti sezone.