Jupitrove lune: pregled 79 znanih lun in Galilejevih satelitov

Poznamo 79 Jupitrovih lun. Jupiter ima drugo največje število lun z dokaj stabilnimi orbitami med vsemi planeti v Osončju. Te lune so izjemno raznolike: od velikih, geološko aktivnih teles do drobnih, nekajkilometrskih kamenčkov.

Galilejeve lune

Najmasivnejše med njimi so štiri Galilejeve lune, ki sta jih leta 1610 neodvisno odkrila Galileo Galilei in Simon Marius. Ker krožijo okoli Jupitra, so bile prve odkrite lune okoli planeta, ki ni Zemlja ali Sonce, in so močno spremenile naše razumevanje vesolja. Galilejeve lune — Io, Evropa, Ganimed in Kalisto — so daleč največja in najmasivnejša telesa v Jupitrovem lunskem sistemu. Ganimed je največji satelit v Osončju (večji od Merkurja), Io je znan po izjemni vulkanski dejavnosti, Evropa verjetno skriva ledeni plašč nad potencialnim tekočim oceanom, Kalisto pa ima zelo staro, močno kraterirano površje.

Galilejeve lune predstavljajo večino mase vseh Jupitrovih lun; preostalih 75 znanih lun in obročev skupaj predstavljajo le zanemarljiv delež skupne mase satelitov. Poleg velikosti se Galilejevi sateliti razlikujejo tudi po notranji zgradbi, geološki dejavnosti in magnetnih lastnostih (Ganimed ima lastno magnetno polje).

Manjše in nepravilne lune

Od konca 19. stoletja je bilo odkritih več deset veliko manjših jovijskih lun. Vse imajo premer manj kot 250 kilometrov, večina pa komaj presega 5 kilometrov. Njihove orbite se gibljejo od skoraj popolnoma krožnih do zelo ekscentričnih in nagnjenih. Mnoge se vrtijo v smeri, nasprotni Jupitrovemu vrtenju (retrogradno gibanje), kar kaže na to, da gre za ujeti material, pogosto z združitvami in razpadi prejšnjih teles.

Te manjše lune so pogosto razporejene v skupine po podobnih orbitah — na primer Himalia, Ananke, Carme in Pasiphae — ki verjetno izvirajo iz sestrskih teles, razbitih med trki. Zaradi majhnosti in oddaljenosti so njihova opažanja zahtevna, zato se število znanih lun občasno poveča z novimi odkritji.

Orbite, obdobja in resonance

Orbite jupitrovih lun segajo od tesnih, skoraj ekvatorialnih krožnic do oddaljenih, močno nagnjenih poti. Obhodna obdobja se gibljejo od približno sedmih ur (nekateri notranji, zelo blizu Jupitra krožeči sateliti potrebujejo manj časa, kot ga Jupiter porabi za vrtenje okoli svoje osi) do nekaj let pri najbolj oddaljenih nepravilnih lunah — najdaljša obhodna obdobja znašajo več let (orde nekaj tisočkrat več kot nekajurni notranji sateliti).

Med Galilejevimi lunami velja posebna dinamika: Io, Evropa in Ganimed so ujeti v Laplaceovo resonanco (razmerje 1:2:4), kar močno vpliva na njihovo notranjo toploto in geologijo. Zaradi plimskih sil Io izkazuje intenzivno vulkansko aktivnost, medtem ko Evropa zaradi plimskih sil lahko ohranja tekoč ocean pod ledeno skorjo.

Pomen za znanost in raziskovanje

Jupitrove lune so ključne tarče za raziskovanje nastanka planetarnih sistemov, delovanja plimskih sil in možnosti habitabilnosti zunaj Zemlje. Posebno zanimanje zbujata Evropa in Ganimed, kjer prihaja v poštev iskanje podlednih oceanov in pogojev, primernih za življenje. Pristanki, orbiterji in sondi (pretekle misije, kot je bila Galileo, in prihodnje, kot je misija Europa Clipper) dajejo podatke o sestavi, strukturi in zgodovini teh lun.

Zaključek

Jupitrov lunstni sistem je eden najbolj raznolikih v Osončju: od gigantskih, notranje aktivnih teles do drobnih, ujete narave satelitov. Skupno 79 znanih lun omogoča vpogled v procese nastanka in evolucije lun, medtem ko nadaljnje opazovanja in misije obetajo nova odkritja o notranjosti, površju in potencialni nastanitvi teh zanimivih nebesnih sosedov.

Seznam lun

Ta seznam se začne s tistimi, ki najhitreje obkrožijo Jupiter (orbita). To pomeni, da imajo najkrajšo obhodno dobo. Lune, označene z vijolično barvo, so "galilejske lune", lune, označene s temno sivo, imajo retrogradno orbito, lune z običajno belo podlago pa imajo progradno orbito.

	Oznaka	Ime	Izgovorjava (ključ)	Slika	Premer (km)	Masa (×10 ¹⁶kg)	Polvečja os ( km)	Orbitalna perioda (d)	Naklon (°)	Ekscentričnost	Leto odkritja	Discoverer	Skupina
1	XVI	Metis	ˈmiːtɨs		60×40×34	~3.6	127,690	+7h 4m 30s	0.06°	0.0002	1979	Synnott (Voyager 1)	Notranji
2	XV	Adrastea	ˌædrəˈstiːə		20×16×13	~0.2	129,000	+7h 9m 30s	0.03°	0.0015	1979	Jewitt (Voyager 2)	Notranji
3	V	Amalthea	ˌæməlˈθiːə		250×146×128	208	181,366	+11h 57m 23s	0.374°	0.0032	1892	Barnard	Notranji
4	XIV	Thebe	ˈθiːbiː		116×98×84	~43	221,889	+16h 11m 17s	1.076°	0.0175	1979	Synnott (Voyager 1)	Notranji
5	I	Io	ˈaɪ.oʊ		3,660.0×3,637. 4×3,630.6	8,900,000	421,700	+1.769 137 786	0.050°	0.0041	1610	Galilei	Galilejeva
6	II	Europa	jʊˈroʊpə		3,121.6	4,800,000	671,034	+3.551 181 041	0.471°	0.0094	1610	Galilei	Galilejeva
7	III	Ganimed	ˈɡænɨmiːd		5,262.4	15,000,000	1,070,412	+7.154 552 96	0.204°	0.0011	1610	Galilei	Galilejeva
8	IV	Callisto	kəˈlɪstoʊ		4,820.6	11,000,000	1,882,709	+16.689 018 4	0.205°	0.0074	1610	Galilei	Galilejeva
9	XVIII	Themisto	θɨˈmɪstoʊ		8	0.069	7,393,216	+129.87	45.762°	0.2115	1975/2000	Kowal & Roemer/ Sheppard et al.	Themisto
10	XIII	Leda	ˈliːdə		16	0.6	11,187,781	+241.75	27.562°	0.1673	1974	Kowal	Himalija
11	VI	Himalija	haɪˈmeɪliə		170	670	11,451,971	+250.37	30.486°	0.1513	1904	Perrine	Himalija
12	X	Lysithea	laɪˈsɪθiːə		36	6.3	11,740,560	+259.89	27.006°	0.1322	1938	Nicholson	Himalija
13	VII	Elara	ˈɛlərə		86	87	11,778,034	+261.14	29.691°	0.1948	1905	Perrine	Himalija
14	- —	Dia			4	0.009 0	12 570 424	+287.93	27.584°	0.2058	2001	Sheppard et al.	Himalija
15	XLVI	Carpo	ˈkɑrpoʊ		3	0.004 5	17,144,873	+458.62	56.001°	0.2735	2003	Sheppard et al.	Carpo
16	- —	S/2003 J 12			1	0.000 15	17,739,539	−482.69	142.680°	0.4449	2003	Sheppard et al.
17	XXXIV	Euporie	juːˈpoʊrɨ.iː		2	0.001 5	19,088,434	−538.78	144.694°	0.0960	2002	Sheppard et al.	Ananke
18	- —	S/2003 J 3			2	0.001 5	19,621,780	−561.52	146.363°	0.2507	2003	Sheppard et al.	Ananke
19	- —	S/2003 J 18			2	0.001 5	19,812,577	−569.73	147.401°	0.1569	2003	Gladman et al.	Ananke
20	XLII	Thelxinoe	θɛlkˈsɪnɵʊiː		2	0.001 5	20,453,753	−597.61	151.292°	0.2684	2003	Sheppard et al.	Ananke
21	XXXIII	Euanthe	juːˈænθiː		3	0.004 5	20,464,854	−598.09	143.409°	0.2000	2002	Sheppard et al.	Ananke
22	XLV	Helike	ˈhɛlɨkiː		4	0.009 0	20,540,266	−601.40	154.586°	0.1374	2003	Sheppard et al.	Ananke
23	XXXV	Orthosie	ɔrˈθɒsɨ.iː		2	0.001 5	20,567,971	−602.62	142.366°	0.2433	2002	Sheppard et al.	Ananke
24	XXIV	Iocaste	ˌaɪ.ɵˈkæstiː		5	0.019	20,722,566	−609.43	147.248°	0.2874	2001	Sheppard et al.	Ananke
25	- —	S/2003 J 16			2	0.001 5	20,743,779	−610.36	150.769°	0.3184	2003	Gladman et al.	Ananke
26	XXVII	Praxidike	prækˈsɪdɨkiː		7	0.043	20,823,948	−613.90	144.205°	0.1840	2001	Sheppard et al.	Ananke
27	XXII	Harpalyke	hɑrˈpælɨkiː		4	0.012	21,063,814	−624.54	147.223°	0.2440	2001	Sheppard et al.	Ananke
28	XL	Mneme	ˈniːmiː		2	0.001 5	21,129,786	−627.48	149.732°	0.3169	2003	Gladman et al.	Ananke
29	XXX	Hermippe	hɚˈmɪpiː		4	0.009 0	21,182,086	−629.81	151.242°	0.2290	2002	Sheppard et al.	Ananke?
30	XXIX	Thyone	θaɪˈoʊniː		4	0.009 0	21,405,570	−639.80	147.276°	0.2525	2002	Sheppard et al.	Ananke
31	XII	Ananke	əˈnæŋkiː		28	3.0	21,454,952	−642.02	151.564°	0.3445	1951	Nicholson	Ananke
32	L	Herse			2	0.001 5	22,134,306	−672.75	162.490°	0.2379	2003	Gladman et al.	Carme
33	XXXI	Aitne	ˈaɪtniː		3	0.004 5	22,285,161	−679.64	165.562°	0.3927	2002	Sheppard et al.	Carme
34	XXXVII	Ohrovt	ˈkeɪliː		2	0.001 5	22,409,207	−685.32	165.378°	0.2011	2002	Sheppard et al.	Carme
35	XX	Taygete	teiˈɪdʒɨtiː		5	0.016	22,438,648	−686.67	164.890°	0.3678	2001	Sheppard et al.	Carme
36	- —	S/2003 J 19			2	0.001 5	22,709,061	−699.12	164.727°	0.1961	2003	Gladman et al.	Carme
37	XXI	Chaldene	kælˈdiːniː		4	0.007 5	22,713,444	−699.33	167.070°	0.2916	2001	Sheppard et al.	Carme
38	- —	S/2003 J 15			2	0.001 5	22,720,999	−699.68	141.812°	0.0932	2003	Sheppard et al.	Ananke?
39	- —	S/2003 J 10			2	0.001 5	22,730,813	−700.13	163.813°	0.3438	2003	Sheppard et al.	Carme?
40	- —	S/2003 J 23			2	0.001 5	22,739,654	−700.54	148.849°	0.3930	2004	Sheppard et al.	Pasiphaë
41	XXV	Erinome	ɨˈrɪnɵmiː		3	0.004 5	22,986,266	−711.96	163.737°	0.2552	2001	Sheppard et al.	Carme
42	XLI	Aoede	eɪˈiːdiː		4	0.009 0	23,044,175	−714.66	160.482°	0.6011	2003	Sheppard et al.	Pasiphaë
43	XLIV	Kallichore	kəˈlɪkɵriː		2	0.001 5	23,111,823	−717.81	164.605°	0.2041	2003	Sheppard et al.	Carme?
44	XXIII	Kalyke	ˈkælɨkiː		5	0.019	23,180,773	−721.02	165.505°	0.2139	2001	Sheppard et al.	Carme
45	XI	Carme	ˈkɑrmiː		46	13	23,197,992	−721.82	165.047°	0.2342	1938	Nicholson	Carme
46	XVII	Callirrhoe	kəˈlɪrɵʊiː		9	0.087	23,214,986	−722.62	139.849°	0.2582	2000	Gladman et al.	Pasiphaë
47	XXXII	Eurydome	jʊˈrɪdəmiː		3	0.004 5	23,230,858	−723.36	149.324°	0.3769	2002	Sheppard et al.	Pasiphaë?
48	XXXVIII	Pasithee	pəˈsɪθɨ.iː		2	0.001 5	23,307,318	−726.93	165.759°	0.3288	2002	Sheppard et al.	Carme
49	XLIX	Kore	ˈkoʊriː		2	0.001 5	23,345,093	−776.02	137.371°	0.1951	2003	Sheppard et al.	Pasiphaë
50	XLVIII	Cyllene	sɨˈliːniː		2	0.001 5	23,396,269	−731.10	140.148°	0.4115	2003	Sheppard et al.	Pasiphaë
51	XLVII	Eukelade	juːˈkɛlədiː		4	0.009 0	23,483,694	−735.20	163.996°	0.2828	2003	Sheppard et al.	Carme
52	- —	S/2003 J 4			2	0.001 5	23,570,790	−739.29	147.175°	0.3003	2003	Sheppard et al.	Pasiphaë
53	VIII	Pasiphaë	pəˈsɪfeɪ.iː		60	30	23,609,042	−741.09	141.803°	0.3743	1908	Gladman et al.	Pasiphaë
54	XXXIX	Hegemone	hɨˈdʒɛməniː		3	0.004 5	23,702,511	−745.50	152.506°	0.4077	2003	Sheppard et al.	Pasiphaë
55	XLIII	Arche	ˈɑrkiː		3	0.004 5	23,717,051	−746.19	164.587°	0.1492	2002	Sheppard et al.	Carme
56	XXVI	Isonoe	aɪˈsɒnɵʊiː		4	0.007 5	23,800,647	−750.13	165.127°	0.1775	2001	Sheppard et al.	Carme
57	- —	S/2003 J 9			1	0.000 15	23,857,808	−752.84	164.980°	0.2761	2003	Sheppard et al.	Carme
58	- —	S/2003 J 5			4	0.009 0	23,973,926	−758.34	165.549°	0.3070	2003	Sheppard et al.	Carme
59	IX	Sinope	sɨˈnoʊpiː		38	7.5	24,057,865	−762.33	153.778°	0.2750	1914	Nicholson	Pasiphaë
60	XXXVI	Sponde	ˈspɒndiː		2	0.001 5	24,252,627	−771.60	154.372°	0.4431	2002	Sheppard et al.	Pasiphaë
61	XXVIII	Autonoe	ɔːˈtɒnɵʊiː		4	0.009 0	24,264,445	−772.17	151.058°	0.3690	2002	Sheppard et al.	Pasiphaë
62	XIX	Megaklit	ˌmɛɡəˈklaɪtiː		5	0.021	24,687,239	−792.44	150.398°	0.3077	2001	Sheppard et al.	Pasiphaë
63	- —	S/2003 J 2		Destiny	2	0.001 5	30,290,846	−1 077.02	153.521°	align="right"\| 0,1882	2003	Sheppard et al.

Vprašanja in odgovori

V: Koliko lun ima Jupiter?

O: Jupiter ima 79 znanih lun.

V: Kdo je odkril štiri Jupitrove galilejske lune?

O: Štiri Jupitrove galilejske lune sta leta 1610 neodvisno odkrila Galileo Galilei in Simon Marius.

V: Kako se imenujejo štiri Galilejeve lune?

O: Štiri Galilejeve lune so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.

V: Kako velike so Galilejeve lune v primerjavi z Zemljinimi lunami?

O: Galilejeve lune so približno enako velike kot Zemljina luna, nekatere so nekoliko večje, druge manjše.

V: Kako velika je vsaka od preostalih 75 jovskih lun?

O: Vseh 75 Jovijevih lun ima premer manj kot 250 kilometrov (160 milj), večina pa komaj presega 5 kilometrov (3,1 milje).

V: Kakšna je njihova orbitalna oblika?

O: Njihove orbite imajo različne oblike, od skoraj popolnoma krožnih do zelo ekscentričnih in nagnjenih. Veliko jih kroži v smeri, nasprotni Jupitrovemu vrtenju (retrogradno gibanje).

V: Kakšna je njihova obhodna doba v primerjavi z Jupitrovo?

O: Obhodna obdobja se gibljejo od sedmih ur (za vrtenje okoli svoje osi potrebujejo manj časa kot Jupiter) do približno tri tisočkrat več (skoraj tri zemeljska leta).