Paul Steinitz: angleški dirigent in pionir zgodovinskega izvajanja Bacha

Paul Steinitz se je rodil v mestu Chichester v Zahodnem Sussexu na jugu Anglije leta 1909. Njegov oče je bil anglikanski duhovnik. Študiral je na Kraljevi akademiji za glasbo pri Georgeu Oldroydu. Bil je zelo dober orglavec in je diplomiral leta 1930. V tridesetih letih 20. stoletja je bil glasbeni direktor v cerkvi svete Marije v Ashfordu v Kentu. Tam se je med študijem za doktorat zelo zanimal za Bachovo glasbo.

Na spletnem mestu 1946 je ustanovil londonsko Bachovo društvo. Nato je postal glasbeni direktor in organist v cerkvi Priory Church of St. Bartholomew-the-Great v Londonu, ki je bila zelo stara cerkev, predavatelj na londonski univerzi in profesor na Kraljevi akademiji za glasbo.

Ko je Paul Steinitz ustanovil London Bach Society, je želel, da bi izvajali Bachovo glasbo. Večina glasbenikov v tistih časih je Bacha igrala v pretiranem, romantičnem slogu, z velikimi zbori in orkestri, z veliko vibrata in s številnimi spremembami hitrosti, česar Bach ne bi počel. Steinitz je želel ljudem pokazati, kako naj bi zvenela Bachova dela. S spletne strani 1950 je izvajal v nemščini. Ko se je več glasbenikov začelo učiti igranja na glasbila iz tega obdobja, jih je začel uporabljati. Leta 1952 je v Veliki Britaniji prvič izvedel Bachov Pasijon po Mateju v popolni in izvirni nemški obliki. Vse to je bil del gibanja, ki je bilo znano kot "Nazaj k Bachu v izvirni obliki".

Na spletnem mestu 1958 je začel izvajati vseh 208 znanih Bachovih kantat (100 naj bi jih bilo izgubljenih). Ta projekt je končal v 1987tik pred smrtjo. Zbral je skupino igralcev, ki jo je poimenoval Steinitz Bach Players. To so bili profesionalni glasbeniki, ki so se strinjali s Steinitzovimi prizadevanji. Vsak postni čas so izvajali enega od dveh velikih Bachovih pasijonov: Pasijon po Mateju ali včasih Pasijon po Janezu. Zbor in njegov orkester sta bila na turneji v ZDA, Izraelu, Nemški demokratični republiki (dvakrat, vključno z nastopi v Bachovi lastni cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu) in Bolgariji.

Steinitz ni izvajal le Bachove glasbe. Dirigiral je glasbo številnih baročnih skladateljev in sodobnih skladateljev, kot so Igor Stravinski, Peter Maxwell Davies, John Tavener, Stanley Glasser (poje v zulujščini) in njegov učenec Nicholas Maw.

Steinitz je veliko pisal o glasbi. Napisal je poglavje o nemški cerkveni glasbi 18. stoletja v knjigi The New Oxford History of Music, napisal je več knjig, v katerih je študentom pokazal, kako pisati harmonijo, in knjige o izvajanju Bachove glasbe z naslovi Bachovi pasijoni, Bach za zbore in Izvajanje Bachove vokalne glasbe.

Paul Steinitz je bil deležen številnih priznanj. Bil je član Kraljeve akademije za glasbo in Kraljevega kolegija organistov. Leta 1985, ko je praznoval 300. rojstni dan Bacha, je bil imenovan za častnika reda britanskega imperija (OBE).

Ob koncu svojih koncertov, ko je občinstvo zaploskalo, je pogosto dvignil Bachovo sliko, tako da se je občinstvo zahvalilo Bachu za njegovo glasbo.

Dr. Steinitz je umrl aprila 1988 na svojem domu v čudoviti hiši iz 18. stoletja v Old Oxtedu, južno od Londona. Bil je kveker, ki je trdno verjel, da lahko glasba pripomore k miru na svetu.

Njegovo javno obeležje je v križnem hodniku cerkve svetega Bartolomeja Velikega v West Smithfieldu v Londonu.

Danes Steinitzova žena Margaret nadaljuje moževo delo z Londonskim Bachovim društvom, katerega sestavni del je tudi Steinitz Bach Players. Da bi odražali sodobno Bachovo znanost in nadaljevali delo Dr. Steinitza po njegovih načrtih, so prvotni zbor razpustili in naredili prostor manjšim profesionalnim zborom - več Bacha v njegovi izvirni obliki. Leta 1990 je ustanovila tudi vsakoletni Bachfest, ki ga prirejajo vsako jesen.