Burrhus F. Skinner: ameriški behaviorist in pionir operantnega pogojevanja
Burrhus Frederic Skinner (20. marec 1904 - 18. avgust 1990) je bil vodilni ameriški psiholog in avtor.
Skinner je bil vodilni behaviorist v psihologiji; nadgradil je delo Johna B. Watsona in mu dodal idejo operantnega pogojevanja. Ta dva ameriška psihologa nista posvečala pozornosti duševnim stanjem in "mišljenju" (po njunem mnenju neznanstveni izrazi), temveč sta se ukvarjala le z vidnim vedenjem. Skinnerjevo delo je vplivalo na izobraževanje (programirano učenje) in na vedenjsko terapijo različnih psiholoških težav. Od leta 1958 do upokojitve leta 1974 je bil profesor psihologije Edgar Pierce na Univerzi Harvard, nato pa do leta 1990 zaslužni profesor.
Skinner je bil tudi socialni filozof, ki je želel spremeniti družbo, zato je napisal evtopični roman, v katerem je s pomočjo znanosti o človeškem vedenju odpravil revščino, spolno zatiranje, vlado, kot jo poznamo, in ustvaril način življenja brez vojn. Pisal je tudi poezijo in tri zvezke avtobiografije.
Življenjska pot in delo
Skinner se je rodil leta 1904 v Združenih državah. Večino svoje znanstvene kariere je preživel na Harvardu, kjer je vodil laboratorij in izobraževal številne študente ter raziskovalce. Njegove eksperimentalne raziskave so temeljile na strogo nadzorovanih opazovanjih vedenja živali (predvsem podgan in golobov), ki jih je uporabljal kot modele za razumevanje temeljnih principov učenja.
Glavni prispevki
- Operantno pogojevanje: Skinner je uvedel izraz in teorijo operantnega pogojevanja, v katerem vedenje (operant) postane pogostejše ali redkejše kot posledica posledic (okrepitev ali kazen). Ključna je vloga okrepitev (reinforcement) pri oblikovanju vedenja.
- Skinnerjeva skrinjica (operant chamber): razvili so eksperimentalno opremo (poznano kot Skinner box), ki omogoča natančno merjenje odzivov živali in apliciranje okrepitev ter kazni v strogo kontroliranih pogojih.
- Razporeditve okrepitev: Skinner je preučil različne vrste urnikov okrepitev — fiksni in variabilni razmerji (ratio) ter fiksni in variabilni intervali (interval) — in pokazal, kako te razporeditve vplivajo na hitrost in vzdržnost vedenja.
- Oblikovanje vedenja (shaping): opisal je postopke, s katerimi se kompleksna vedenja gradijo postopoma z navajanjem bližjih različic vedenja in postopnim zahtevanjem bolj natančnih odzivov.
- Tehnične inštalacije: razvil je tudi instrumente, kot je cumulative recorder, za kontinuirano beleženje odzivov.
Teoretski okvir
Skinner je zagovarjal t. i. radikalni behaviorizem, ki trdi, da je vedenje primarna enota analize in da so notranji dogodki (misli, občutki) obravnavani kot vedenja, ki jih je mogoče proučevati na enak način kot opazne odzive. Njegov pristop ni zanikal obstoja misli, ampak je menil, da jih je mogoče objasniti z istimi principi učenja in razumevanja kontingenc med vedenjem in posledicami.
Praktične aplikacije
- Izobraževanje: Skinner je bil eden od pobudnikov za programirano učenje in razvoj učnih strojev, ki naj bi omogočili individualizirano in učinkovit način poučevanja z jasnimi koraki in takojšnjimi povratnimi informacijami.
- Vedenjska terapija in aplikirana analiza vedenja: njegovi principi so temeljili na metodah za spreminjanje nezaželenega vedenja in spodbujanje želenega, kar je postalo osnova za sodobno applied behavior analysis (ABA), zlasti pri delu z otroki z motnjami v razvoju in pri vedenjskih terapijah.
- Industrija in oblikovanje okolij: Skinnerjevi ideji so vplivale tudi na način oblikovanja delovnih nalog, nagrajevanje in strukturiranih programov za izboljšanje uspešnosti.
Dela in javni ugled
Med njegovimi najbolj znanimi deli so znanstveni in popularni teksti, v katerih je pojasnjeval svoje teorije in družbene posledice njihove uporabe. Kot omenja izvirni opis, je napisal tudi utopični roman, v katerem je predlagal družbeni red, temelječ na vedenjskih principih. Njegova dela so bila široko berljiva in pogosto sprožila žive razprave o etiki, svobodi in vlogi znanosti pri upravljanju družbe.
Kritike in spori
Skinnerjev radikalni behaviorizem in njegova stališča o človekovi naravi so sprožili številne kritike. Ena najbolj znanih je bila Chomskyjeva obravnava Skinnerjeve knjige o jeziku, kjer je Noam Chomsky poudaril omejitve behaviorističnega pristopa pri razlagi jezikovnega razvoja. Kritiki so tudi opozarjali na premočno poudarjanje okolja in determinizma ter premalo prostora za notranje kognitivne strukture in svobodno voljo.
Vpliv in zapuščina
Čeprav je bil Skinner deležen kritik, ostaja njegov vpliv na psihologijo, izobraževanje in zdravljenje vedenjskih motenj veliki. Njegove metode in koncepti so še danes osnova za številne terapevtske pristope, raziskave učenja in aplikacije v praktičnih okoljih. Poleg tega je njegova širša razmišljanja o družbi sprožila pomembno etično in filozofsko razpravo o tem, kakšno vlogo naj imajo znanstveni postopki pri oblikovanju načina življenja.
Kje brati naprej
Za podrobnejši vpogled v Skinnerjevo delo so koristna njegova akademska besedila in bolj popularne knjige, pa tudi kritične razprave, ki utemeljujejo nasprotujoča si stališča (npr. diskusije o jeziku, kognitivnih teorijah in etiki nadzora vedenja). Skinnerjeva razmišljanja so del številnih učbenikov zgodovine psihologije in delujočih priročnikov o vedenjski terapiji.
Življenje
Skinner se je rodil v Susquehanni v Pensilvaniji Grace in Williamu Skinnerju. Njegov oče je bil odvetnik. Skinner je postal ateist, potem ko mu je liberalni krščanski učitelj poskušal omiliti strah pred peklom, ki ga je opisovala njegova babica.
"V enem letu sem šel k gospe Graves in ji povedal, da ne verjamem več v Boga. "Vem," je rekla, "tudi sama sem to doživela. Toda njena strategija se je izjalovila: Nikoli nisem šel skozi to."
Skinner je leta 1926 diplomiral iz angleške književnosti na univerzi Harvard. Po diplomi je eno leto preživel na domu svojih staršev v Scrantonu, kjer je poskušal postati pisec leposlovja. V Greenwich Villageu je poskušal postati pisatelj. Kmalu je postal razočaran nad svojimi literarnimi sposobnostmi in ugotovil, da ima malo izkušenj iz sveta in nima močne osebne perspektive, s katere bi lahko pisal. Srečanje z behaviorizmom Johna B. Watsona ga je vodilo v podiplomski študij psihologije in v razvoj lastnega operantnega behaviorizma.
Skinner je leta 1931 doktoriral na Harvardu in tam ostal raziskovalec do leta 1936. Nato je poučeval na univerzi Minnesota v Minneapolisu in pozneje na univerzi Indiana, kjer je bil v letih 1946-1947 predstojnik oddelka za psihologijo. Leta 1948 se je vrnil na Harvard in tam ostal do konca svoje kariere.
Leta 1936 se je Skinner poročil z Yvonne Blue. Imela sta dve hčerki, Julie (poročena Vargas) in Deborah (poročena Buzan). Umrl je za levkemijo 18. avgusta 1990 in je pokopan na pokopališču Mount Auburn, Cambridge, Massachusetts.
Nagrade
- 1968 nacionalna medalja za znanost predsednika Lyndona B. Johnsona
- 1971 zlata medalja Ameriške psihološke fundacije.
- 1972 nagrada za humanista leta.
- 1990 Priznanje za izjemen življenjski prispevek k psihologiji
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Burrhus Frederic Skinner?
O: Burrhus Frederic Skinner je bil vodilni ameriški psiholog in pisatelj. Bil je vodilni behaviorist v psihologiji in je nadgradil delo Johna B. Watsona ter dodal idejo o operativnem pogojevanju.
V: Kakšne učinke je imelo Skinnerjevo delo?
O: Skinnerjevo delo je vplivalo na izobraževanje (programirano učenje) in na vedenjsko terapijo različnih psiholoških težav.
V: Kje je Skinner poučeval?
O: Skinner je bil od leta 1958 do upokojitve leta 1974 profesor psihologije Edgar Pierce na Univerzi Harvard, nato pa do leta 1990 zaslužni profesor.
V: Kaj je Skinner želel narediti z družbo?
O: Skinner je bil tudi socialni filozof, ki je želel spremeniti družbo, zato je napisal evtopični roman, v katerem je znanost o človeškem vedenju uporabljena za odpravo revščine, spolnega zatiranja, vlade, kot jo poznamo, in za ustvarjanje življenjskega sloga brez vojn.
V: Kaj je poleg romana še napisal?
O: Poleg romana je pisal tudi poezijo in tri zvezke avtobiografije.
V: Kako je Watsonovo delo vplivalo na Skinnerjeve ideje?
O: Watsonovo delo je na Skinnerja vplivalo tako, da mu je omogočilo razumevanje vidnega vedenja, na katerem je lahko gradil svoje teorije o operantnem pogojevanju.
