William H. Prescott

Zgodnje življenje

William H. Prescott se je rodil 4. maja 1796 v Salemu v Massachusettsu. Bil je najstarejši od sedmih otrok, vendar so mu štirje bratje in sestre umrli v mladosti. Njegova starša sta bila odvetnik William Prescott mlajši in njegova žena Catherine Greene Hickling. Njegov ded William Prescott je bil med ameriško revolucionarno vojno polkovnik.

Prescott je šel prvič v šolo pri sedmih letih. Družina se je leta 1808 preselila v Boston v Massachusettsu. Prescott je leta 1811 pri 15 letih začel obiskovati univerzo Harvard. Dobro je obvladal latinščino in grščino, matematika pa mu je delala težave. Na Harvardu je diplomiral leta 1814.

Po diplomi je Prescott odpotoval na otok São Miguel na Azorih, kjer sta živela njegov dedek in portugalska babica. Po dveh tednih bivanja je odšel v London, kjer je bival pri slavnem kirurgu Astleyju Cooperju in strokovnjaku za oči Williamu Adamsu. Prescott je zaradi slabega vida težko pisal, zato mu je Adams v pomoč dal napravo, imenovano noktograf.

Skupaj z Johnom Quincyjem Adamsom, ki je bil diplomat v Londonu, je obiskal palačo Hampton Court. Adams je pozneje postal predsednik Združenih držav Amerike. Leta 1816 je Prescott potoval po Franciji in Italiji. V Parizu je spoznal ameriškega akademika Georgea Ticknorja. Ticknor je postal Prescottov zelo dober prijatelj. Prescott se je decembra 1816 vrnil v Ameriko. Naslednja štiri leta je študiral italijansko in špansko književnost. 4. maja 1820 se je poročil s Susan Amory, hčerko Thomasa Coffina Amoryja in Hannah Rowe Linzee.

Kariera

V dvajsetih letih 19. stoletja je Prescott napisal dva eseja za ameriško akademsko revijo North American Review. Oba sta govorila o italijanski poeziji. Vendar se je Prescott začel zanimati za zgodovino Španije zaradi svojega prijatelja Georgea Ticknorja, ki je postal profesor španskih študij na univerzi Harvard. Prescott se je januarja 1826 odločil, da bo napisal knjigo o Ferdinandu in Izabeli, ki sta bila španska kralj in kraljica v začetku 15. stoletja. Po zbiranju virov je oktobra 1829 začel pisati Zgodovino Ferdinanda in Izabele. Končal jo je julija 1836. Izšla je na božični dan leta 1837 pri založbi American Stationary Company s sedežem v Bostonu v nakladi 500 izvodov. Prescott je knjigo posvetil svojemu očetu. Knjiga se je dobro prodajala in je bila leta 1838 objavljena v Londonu. Prescott je pozneje pripravil skrajšano različico dela. Kot priznanje za to delo je prejel tri častne doktorate, in sicer univerze Columbia, College of William and Mary in South Carolina College.

Prescott je napisal še tri knjige o španskem imperiju. Prva, Zgodovina osvajanja Mehike, je bila napisana med letoma 1838 in 1842 ter objavljena leta 1843. Velja za eno najpomembnejših knjig o starodavni Mezoameriki. V tistem času je bila tako priljubljena, da je John Y. Mason, sekretar ameriške mornarice, naročil, da se izvod nahaja v knjižnici vsake bojne ladje. Še danes je najbolj znano in priljubljeno Prescottovo delo. Osvojitvi Mehike je sledila Osvojitev Peruja, ki je bila napisana med letoma 1843 in 1847 ter objavljena marca 1847. Bilo je podobno uspešno. Prescottova zadnja knjiga, Zgodovina vladavine Filipa II., ni bila nikoli dokončana in naj ne bi bila tako kakovostna kot njegova druga dela. Prescott jo je začel pisati leta 1842, vendar jo je leta 1858 po kapi prekinil.