Bundesgerichtshof (Zvezno sodišče): Vrhovno sodišče Nemčije za civilno-kazensko
Zvezno sodišče (Bundesgerichtshof, BGH) je najvišje nemško sodišče za civilno in kazensko pravo. Njegova glavna naloga je preučevati odločitve nižjih običajnih sodišč z vidika prava — torej odgovarja predvsem na vprašanja pravne razlage in enotne uporabe prava in ne presoja dejanskega stanja oziroma dokazov, razen v omejenem obsegu. Sedež BGH je v Karlsruheju, sodbe pa pogosto služijo kot smernice (jurispudenca), ki jo sledijo nižja sodišča.
- Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht),
- Zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht),
- Zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzhof),
- Zvezno socialno sodišče (Bundessozialgericht) in
- Zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht)
so druga vrhovna sodišča. Obravnavajo le zadeve s svojega področja prava. Zoper nobeno od vrhovnih sodišč ni pritožbe, razen če so prizadete človekove pravice, o čemer odloča Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht).
Naloge in pristojnosti BGH
BGH odloča v zadevah, kjer gre za enotno razlago zakonov in pravnih načel. To velja za:
- civilne spore: pogodbeno pravo, obligacijsko pravo, odškodninske zahtevke, družinsko in premoženjsko pravo idr.;
- kazenske zadeve: predvsem revizije sodb zaradi napačne uporabe kazenskega prava;
- posebna vprašanja, ki zadevajo gospodarsko pravo, varstvo potrošnikov, intelektualno lastnino in podobno.
Pri tem BGH običajno ne preizkuša dejanskega stanja (npr. verodostojnosti prič ali dokazi), ampak ugotavlja, ali so nižja sodišča pravilno uporabila pravo. Njegove odločitve so pomembne za razvoj nemškega prava in pogosto usmerjajo praksu nižjih sodišč.
Organizacija sodišča
Sodišče je organizirano v senatih (civilnimi in kazenskimi senati), pri čemer ima vsak senat svoj strokovni krog pristojnosti. Senati sestavljajo izkušeni sodniki, na čelu s predsednikom Sodišča. Sodniki zveznih sodišč so imenovani na zvezni ravni; pri imenovanju sodeluje posebno imenovalno telo (Richterwahlausschuss) v sodelovanju z vlado in parlamentom, končno imenovanje pa izvede Zvezni predsednik.
Povezava z Zveznim ustavnim sodiščem
Čeprav so odločitve vrhovnih sodišč končne v okviru svoje veje prava, obstaja možnost ustavne pritožbe (ustavne zadeve ali vprašanja človekovih pravic), ki jih odloča Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht). Takšna pritožba ni običajna pravna pritožba zoper vsakršno sodbo, temveč se uporablja, kadar je domnevno kršena ustava ali temeljne pravice.
Pomen za pravni sistem in pravno prakso
BGH kot najvišje sodišče za običajno pravosodje zagotavlja enotno razlago zakonov po vsej Nemčiji, kar prispeva k pravni varnosti in predvidljivosti. Njegova stališča so pogosto povod za spremembe sodne prakse in včasih tudi zakonodaje. Zaradi tega imajo sodbe BGH velik vpliv na razvoj civilnega in kazenskega prava v Nemčiji.
Več informacij o drugih vrhovnih sodiščih in njihovih pristojnostih najdete v zgornjem seznamu.
Zgodovina
Zvezni sodni svet je bil ustanovljen leta 1950. Njegov sedež je bil v stari palači "dednega velikega vojvode" (prestolonaslednika) iz Hesseja v Karlsruheju.
Drugi del, 5. kriminalistični oddelek, ima sedež v vili Sack v Leipzigu. Po združitvi naj bi tja preselili celotno sodišče. Sodniki se niso želeli preseliti, zato je bil namesto tega iz Berlina v Leipzig preseljen le peti kazenski oddelek.
Peti oddelek se je sestajal v Zahodnem Berlinu, da bi lahko pritožbene zadeve obravnavali v mestu, ne da bi bilo treba kriminaliste prevažati po vsej DDR. Zvezno upravno sodišče se je 22. avgusta 2002 prav tako preselilo v vilo vrečko.
Nova stavba sedeža
Sodišče
Organizacija
BGH je razdeljen na senate. Vsak senat ima sodnika kot predsednika in štiri ocenjevalce.
Obstajajo
- dvanajst civilnih pritožbenih sodišč;
- pet pritožbenih kazenskih sodišč (vključno s sodiščem v Leipzigu) in
- osem specializiranih senatov. Ti se ukvarjajo z
- Kmetijstvo je pomembno;
- Odvetniške zadeve (odvetniki in pravniki);
- Notarske zadeve;
- Zadeve patentnega zastopnika;
- Računovodske zadeve;
- Spori davčnih svetovalcev, ne pa tudi davčni spori, ki jih obravnava Zvezno finančno sodišče v Münchnu;
- Kartelni senat;
- zadeve v zvezi z delom za zvezno vlado, razen vojaške službe, ki jo obravnava zvezno upravno sodišče.
Poslovna distribucija
Pritožbena civilna sodišča
Kateri senat bo obravnaval zadevo, je odvisno od tega, kaj je predmet spora.
I. Avtorske pravice, pravice blagovnih znamk, nepoštena konkurenca
II. Pravo družb
III. Odgovornost države
IV. Dedno in zavarovalno pravo
V. Lastninsko pravo
VI. "Deliktsrecht" Odškodnina po nezakonitih dejanjih
VII. Zakoni in predpisi o načrtovanju in gradnji ter pogodbe
VIII. Potrošniško in najemno pravo
IX. Dejanja odvetnikov in davčnih svetovalcev, insolvenčno pravo
X. Zakon o patentih in registriranih modelih, "zaščita vrste" (tj. zaščita vrst rastlin, ki jih je vzgojitelj vzgojil),
Xa. Patentno pravo, Potovalno pogodbeno pravo
XI. Zakonodaja o bančništvu, posojilih in menjavi vrednostnih papirjev
XII. Družinsko pravo in pravo poslovnih najemnin
Kazenski oddelki
Kazenski senati obravnavajo zadeve 24 višjih deželnih sodišč v nemščini: Oberlandesgerichte. Kateri senat je izbran, je odvisno od tega, s katerega sodišča prihaja pritožba.
1. Bamberg, Karlsruhe, München, Nürnberg in Stuttgart ter kazniva dejanja v oboroženih silah in kazniva dejanja zoper obrambo države, davčno pravo;
2. Frankfurt na Majni, Jena, Koblenz in Köln;
3. Celle, Düsseldorf, Oldenburg in Schleswig ter kazniva dejanja s področja državne varnosti;
4. Hamm, Naumburg, Rostock, Saarbrücken in Zweibrücken ter prometnih kaznivih dejanj;
5. (s sedežem v Leipzigu): Vrhovno sodišče v Berlinu in višja deželna sodišča v Brandenburgu, Brunšviku, Bremnu, Dresdnu in Hamburgu ter davčna in carinska kazniva dejanja.
Predsedniki Zveznega sodišča
| Ne. | Ime | rojstvo in smrt | Začetek obdobja | Konec obdobja |
| 1 | Dr. h.c. Hermann Weinkauf | 10. februar 1894 - 9. julij 1981 | 1. oktober 1950 | 31. marec 1960 |
| 2 | Dr. Dr. h.c. Bruno Heusinger | 2. marec 1900 - 3. avgust 1987 | 1. april 1960 | 31. marec 1968 |
| 3 | Dr. Dr. h.c. Robert Fischer | 22. avgust 1911 - 4. marec 1983 | april 1, 1968 | 30. september 1977 |
| 4 | Prof. Dr. Gerd Pfeiffer | 22. december 1919 - 1. februar 2007 | 1. oktober 1977 | 31. december 1987 |
| 5 | Prof. Dr. Walter Odersky | * 17. julij 1931 | januar 1 1988 | 31. julij 1996 |
| 6 | Dr. h.c. Karlmann Geiß | * 31. maj 1935 | 1. avgust 1996 | 31. maj 2000 |
| 7 | Prof. Dr. Günter Hirsch | * 30. januar 1943 | 15. julij 2000 | 31. januar 2008 |
| 8 | Prof. Dr. Klaus Tolksdorf | * 14. november 1948 | 1. februar 2008 |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Bundesgerichtshof?
O: Bundesgerichtshof je najvišje nemško sodišče za civilno in kazensko pravo.
V: Koliko vrhovnih sodišč je v Nemčiji?
O: V Nemčiji je pet vrhovnih sodišč.
V: Katera so druga štiri vrhovna sodišča v Nemčiji?
O: Druga štiri vrhovna sodišča so Bundesarbeitsgericht, Bundesfinanzhof, Bundessozialgericht in Bundesverwaltungsgericht.
V: Kakšne zadeve obravnavajo vrhovna sodišča?
O: Vsako vrhovno sodišče obravnava zadeve s svojih pravnih področij.
V: Ali se lahko nekdo pritoži na katero koli od vrhovnih sodišč?
O: Ne, zoper nobeno od vrhovnih sodišč ni pritožbe, razen če so prizadete človekove pravice nekoga.
V: Katere vrste zadev spadajo v pristojnost zveznega ustavnega sodišča?
O: V pristojnost Zveznega ustavnega sodišča bi spadale zadeve, v katerih so kršene človekove pravice.
V: Kakšna je vloga Zveznega ustavnega sodišča?
O: Zvezno ustavno sodišče je pristojno za odločanje o tem, ali so bile posamezniku kršene človekove pravice ali ne.
