Razlitje nafte Exxon Valdez (1989): ekološka katastrofa na Aljaski

Razlitje nafte Exxon Valdez je bila ladijska nesreča, ki se je 24. marca 1989 zgodila ob obali Združenih držav Amerike. Naftni tanker Exxon Valdez je trčil v greben v Prince William Soundu na Aljaski. V času nesreče je ladja prevažala 53 094 510 ameriških galon (44 210 430 imp gal/200 984 600 L) surove nafte. Nesreča je povzročila obsežno razlitje nafte: 10,8 milijona ameriških galon (9,0 milijona imp gal/41 milijonov L) se je izlilo v Prince William Sound. To je bila ena najhujših okoljskih nesreč v zgodovini Združenih držav Amerike, ki jo je povzročil človek.

Ladja je zaradi ledenih gora zapustila plovne poti. Ladja se ni vrnila na plovno pot in je okoli 12.04 udarila v greben Bligh Reef. Pozneje so ljudje iskali vzroke in ugotovili, da so bili ljudje na ladji slabo usposobljeni in preobremenjeni. Stvari je še poslabšalo dejstvo, da vlada ni bila pripravljena na nesrečo s tako velikimi posledicami za okolje. Ta nesreča je močno poškodovala ekosisteme na tem območju. Po ocenah je zaradi zastrupitve s surovo nafto poginilo 21 300 rib. Ptice, ki so ribe jedle, so zbolele.

Za čiščenje nafte so uporabljali naslednje metode: sežiganje, mehansko čiščenje in kemična disperzijska sredstva.

Vzroki in potek nesreče

V naslednjih preiskavah so kot pomembne dejavnike navedli kombinacijo človeških in organizacijskih napak: pomanjkljivo usposobljena posadka, dolga delovna obremenitev, pomanjkanje jasnih postopkov, odsotnost ustreznega nadzora in neučinkovite priprave na izredne razmere. Kapitan ladje, Joseph Hazelwood, je bil v središču pozornosti zaradi svoje vloge in dejanj pred nesrečo, kar je sprožilo številne pravne in disciplinske postopke ter razprave o odgovornosti.

Okoljski vplivi

Razlitje je imelo hude neposredne in dolgoročne posledice za lokalne ekosisteme. Ropitev surove nafte je prizadela obalne habitatе, plitve zalive in otoške skupnosti, kjer so živele številne vrste ptic, rib, morskih sesalcev in brezvretenčarjev. Po ocenah so bile prizadete stotine tisoč ptic in številne druge vrste (v različnih ocenah so bili citirani zelo visoki številčni izgubi ptičjega in sesalskega življenja). Nekaj ključnih posledic:

• Veliko število mrtvih ptic, morskih ptic in drugih vrst zaradi neposrednega stika z nafto ali zaradi zastrupitve ob hranjenju.
• Umiranje in oslabitev populacij morskih sesalcev (npr. vidre, tjulnji), sleherne populacije rib, znižanje količine mladic in spremembe v prehranjevalnih verigah.
• Negativni učinki na gospodarske dejavnosti skupnosti tamkajšnjih prebivalcev, kot so ribištvo in turizem, kar je imelo družbene in gospodarske posledice za domačine in avtohtone skupnosti.
• Dolgotrajne spremembe v strukturi habitatov: nafta se je zadrževala v nekaterih plitvih območjih, skalnih plitvinah in pesčnih cičih, zato so se nekatere skupnosti življenjskih oblik spremenile ali počasneje obnavljale.

Metode čiščenja in njihove omejitve

Čiščenje je potekalo z različnimi pristopi, ki so jih že omenili, vendar je bilo marsikatero dejanje problematično ali omejeno s tehnologijo in razmerami:

• Mehansko čiščenje: uporaba čolnov, sorbentov, skimerjev in ročnega čiščenja obale. Učinkovitost je bila omejena zaradi težko dostopnih obal, vremena in velikih količin razlite nafte.
• Sežiganje: nadzorovano kurjenje odej nafte na morju v določenih območjih. Metoda je lahko zmanjšala količino nafte, a hkrati ni bila primerna povsod in je puščala ostanke ter onesnaževala zrak.
• Kemična disperzijska sredstva: uporabljena za razbijanje oljnih odej in pospešitev naravnega razgradnega procesa. Disperzanti so zmanjšali vidne olupke, vendar so nekatere snovi potonile v vodo in ogrozile plankton in druge vodne organizme ter spremenile ekotoksikološki profil območja.
• Topla voda pod pritiskom in detergenti: na skalnatih obalah so uporabljali visoko temperaturo in detergentne mešanice za odstranjevanje nafte. Ta metoda je pri čiščenju učinkovala, a hkrati poškodovala tudi mikrohabitate in organizme, ki so se na skalah naselili, zato je izničila tako onesnaževanje kot del prisotne biotske skupnosti.

Pravne, gospodarske in politične posledice

Nesreča je sprožila obsežne pravne postopke, javno razpravo o odgovornosti prevoznikov surove nafte in pritisk za strožje predpise. Podjetje Exxon (kasneje ExxonMobil) je bilo vpleteno v dolgotrajne sodne postopke in poravnave z lastniki ribolovnih in drugih prizadetih interesov. Stroški čiščenja, odškodnin in sodnih postopkov so bili znatni in so vplivali na ugled in poslovanje podjetja.

Na političnem nivoju je nesreča pospešila sprejetje novih pravil v ZDA, med drugim tudi nove zakonodaje v okviru Oljne zakonodaje (Oil Pollution Act) iz leta 1990, ki je zaostrila odgovornosti lastnikov ladij, povečala zahteve glede pripravljenosti na nesreče ter vplivala na zahteve po dvojnem trupu tankerjev in drugih preventivnih ukrepih.

Dolgotrajni učinki in pouk

Vplivi razlitja so bili vidni še dolgo po dogodku; nekatere vrste so se obnavljale počasneje kot druge, nekateri habitati so ostali spremenjeni več desetletij. Hkrati je nesreča prispevala k razvoju boljših sistemov za odzivanje na razlitja, bolj stroge regulacije in izboljšanim varnostnim standardom v pomorstvu ter prevozu nevarnih snovi.

Razlitje Exxon Valdez ostaja pomemben primer, ki opozarja na ranljivost obalnih ekosistemov, na pomen priprave in hitrega ter ustreznega odziva ter na širše posledice, ki jih lahko povzroči ena sama napaka v transportu velike količine surove nafte.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj je prišlo do razlitja nafte Exxon Valdez?

V: Kaj je povzročilo razlitje nafte Exxon Valdez?

V: Koliko galon surove nafte je imela ladja Exxon Valdez ob nesreči?

V: Koliko nafte se je izlilo ob razlitju nafte v nesreči Exxon Valdez?

V: Katere metode so bile uporabljene za čiščenje razlitja nafte?

V: Kako je razlitje nafte Exxon Valdez vplivalo na okolje?

V: Zakaj je ladja Exxon Valdez zadela greben?

Išči po črki