Hominina je podpleme znotraj družine hominidnih primatov. Pojem se v literaturi uporablja za označevanje skupine bližnjih sorodnikov današnjih ljudi, običajno vključno z rodom Homo in sorodnimi izumrlimi rodovi.

Taksonomija

Taksonomska razvrstitev skupin blizu ljudi je predmet različnih interpretacij. V eni od pogosto uporabljanih shem je razmerje med večjimi enotami naslednje:

V praksi se različno ravna z razredčitvijo: nekateri raziskovalci raje uporabljajo plemenito raven (Hominini) za vse bližje sorodnike človeka, drugi pa uveljavljajo dodatne podkategorije, kot je podpleme Hominina, da ločijo linije, ki vodijo neposredno k rodu Homo in izumrlim sorodnikom (na primer avstralopiteki).

Opredelitev in pomen pojma

Pojem Hominina/ Hominini se pogosto uporablja za označevanje skupin, ki izkazujejo značilnosti, povezane s pokončno hojo (bipedalizem), spremembami zobne in čeljustne morfologije ter z rastjo možganske prostornine. Če bi antropolog vključeval šimpanze v pleme Hominini, bi bilo smiselno dodatno uporabiti podpleme, da ločimo linijo, ki vključuje ljudi in avstralopiteke, od linije, ki vodi do šimpanzov.

Glavne značilnosti in fosilni zapis

  • Bipedalizem: eno od ključnih prepoznavnih znamenj zgodnjih homininov je sposobnost pokončne hoje. To se odraža v spremembah medenice, stegnenice in stopal.
  • Dentition in obrazne spremembe: zmanjšanje velikosti sekalcev in zobnih kotnikov, manjša dimorfnost med spoloma v velikosti canin ter preoblikovanje zobne čeljusti.
  • Rast možganov: postopno povečevanje volumna možganov, ki je še posebej izrazito v rodu Homo.
  • Orodjarstvo in vedenje: najdbe orodij in spremembe v načinu prehranjevanja ter socialni organizaciji so povezane z evolucijskimi trendi v tej skupini.

V fosilnem gradivu za skupine, ki se pogosto uvrščajo v Hominina, so pomembni rodovi in najdbe, ki segajo več milijonov let v preteklost — od zgodnjih možnih homininov do avstralopitek in rodov, kot so Paranthropus in Homo.

Časovni okvir in geografska razširjenost

Če se pojem uporablja za širšo skupino zgodnjih ljudi, vključuje tudi najzgodnejše mogoče hominine, kot je Sahelanthropus, star približno šest do osem milijonov let. Večina zgodnjih homininov izhaja iz Afrike; šele pozneje so predstavniki rodu Homo razširili svoj doseg izven Afrike.

Debate in sodobna stališča

V paleoantropologiji obstaja več nasprotujočih si pogledov glede natančnega mejanja skupin in razvrstitve določenih fosilov. Nekateri avtorji raje uporabljajo terminologijo, ki razločno ločuje linijo človeka od linij, ki vodijo do sodobnih velikih opic, medtem ko drugi predlagajo vključitev določenih rodov v širše skupine. Sodobna molekularna in morfološka raziskovanja so močno izboljšala razumevanje sorodstvenih razmerij, a nekatere diskusije o natančnem statusu posameznih fosilnih taksonov in rabo rangov (pleme, podpleme) vztrajajo.

Pomen za razumevanje človeške evolucije

Raziskovanje skupin, kot je Hominina, omogoča sledenje glavnim evolucijskim spremembam, ki so privedle do pojava današnjega človeka: prehod na pokončno hojo, prilagoditve v prehranjevanju in orodjarstvu ter rast kognitivnih sposobnosti. Jasna in dosledna taksonomija pomaga paleontologom, antropologom in genetikom pri primerjavi najdb in pri rekonstruiranju družinskih dreves človeka in njegovih najbližjih izumrlih sorodnikov.

V praksi je torej raba pojma Hominina odvisna od izbrane taksonomske tradicije in interpretacije posameznih fosilnih dokazov; večina sodobnih taksonomij pa pogosto vključuje razčlenitev na ravni, kot je prikazano zgoraj.