Zadnji od osvajalcev — roman Williama Gardnerja Smitha (1948) o rasizmu
Zadnji od osvajalcev — roman Williama Gardnerja Smitha (1948) o rasizmu, afriško‑ameriških vojnikih, prepovedani ljubezni in boju proti predsodkom.
Zadnji od osvajalcev je roman afroameriškega pisatelja Williama Gardnerja Smitha iz leta 1948. Pripoveduje o afriško-ameriških vojakih, ki so po drugi svetovni vojni služili v Nemčiji, ki so jo okupirale Združene države Amerike. Glavni junak Hayes Dawkins ima razmerje z Ilse, belo Nemko. Z Ilse se borita proti rasističnim vojaškim častnikom in politikam, da bi ohranila razmerje, ki ga nekateri beli vojaki obsojajo (čeprav jima pomagajo tudi številni prijazni belci).
Vsebina in ključni prizori
Roman se začne na ameriški vojaški ladji, ki se vrača v domovino, ko se na nebu prikaže Kip svobode. Odziv ameriških vojakov je mračen in previden, resignirani, a nikakor ne veseli, da so se vrnili iz vojne. Zakaj? So "barvni" vojaki. Potem ko so izkusili življenje v družbi (nedavno osvobojena Nemčija), kjer rasni predsodki niso bili pomemben dejavnik, se pripravljajo na soočenje s še vedno zelo razdeljeno Ameriko. Odprt pogled v (upajmo, da zdaj že preteklo) družbo in njen vpliv na tiste, ki se morajo spopadati z nenehnim pritiskom nezaupanja in sovraštva. Globoka bralna izkušnja.
Teme in pomen
Zadnji osvajalci se ukvarja z več medsebojno povezanimi temami: rasizmom v Združenih državah, hipokrizijo ameriške politike v času povojne obnove, položajem Afroameričanov v vojski in družbi ter težavami medrasnih razmerij. Smith prikaže ironično situacijo, v kateri ZDA izvajajo "civilizacijsko" nalogo v porušeni Evropi, hkrati pa doma ne izpolnjujejo obljub enakopravnosti svojim državljanom. Roman opozarja na neskladje med ameriškim moralnim diskurzom in vsakodnevnimi praksami rasne diskriminacije.
Kontekst zgodovinskega ozadja
Po drugi svetovni vojni so se številni črni ameriški vojaki znašli v Evropi – v Nemčiji, Franciji in drugod – kjer so v nekaterih primerih doživljali manj institucionalne segregacije kot doma. Interakcije z lokalnim prebivalstvom in razmerja z evropskimi ženskami so pogosto sprožila konflikt z ameriško vojaško hierarhijo in rasnimi normami, ki so veljale v nekaterih zveznih državah ZDA (npr. zakoni proti mešanju ras). Smithov roman uvaja realistične prizore teh trenj in prikazuje, kako vojaki in njihove izkušnje razgaljajo širše družbene napetosti.
Literarni slog in portret likov
Smith piše realistično, z neposrednim jezikom in osredotočenostjo na notranje doživljanje junakov. Hayes Dawkins ni le simbol razdeljene družbe, ampak tudi človeška osebnost s strahovi, upi in moralnimi dilemami. Ilse kot nemška partnerka prinaša dodatno plast: prikaz lokalnega odziva na okupacijo, ranljivost in solidarnost ter posamezne primere odklona od prevladujočih predsodkov. Roman je psihološko obarvan in čustveno intenziven, hkrati pa zanj velja, da ponuja tudi kritični socialni komentar.
Sprejem in vpliv
Ko je izšel, je roman požel pozornost zaradi neposredne obravnave rasnih vprašanj in upora proti nevidnim, a vsesplošnim oblikam diskriminacije. Danes ga zgodovinarji in literarni kritiki pogosto navajajo kot zgodnji primer ameriške literature, ki osvetljuje izkušnjo črnih vojakov v Evropi in naslavlja vprašanja identitete, pripadnosti ter politične odgovornosti ZDA v povojnem obdobju.
Zaključek in aktualnost
Zadnji od osvajalcev ostaja pomembno branje za tiste, ki jih zanimajo zgodovina, rasni odnosi in ameriška družbena kritika. Roman je tudi opomin, da vojne in geopolitične naloge ne izničijo notranjih družbenih napak ter da ideal svobode zahteva dosledno uresničevanje pravic in enakosti. Za sodobnega bralca ponuja tudi priložnost za premislek o tem, kako se zgodbe o vojakih, ljubezni in krivicah prepletajo z večjimi zgodovinskimi procesi.
Vprašanja in odgovori
V: O čem je film Zadnji od osvajalcev?
O: Zadnji od osvajalcev je roman afroameriškega pisatelja Williama Gardnerja Smitha iz leta 1948. Pripoveduje o afroameriških vojakih, ki so po drugi svetovni vojni služili v Nemčiji, okupirani s strani Združenih držav, in spremlja glavnega junaka Hayesa Dawkinsa, ki ima razmerje z Ilse, belo Nemko. Za ohranitev razmerja se borita proti rasističnim vojaškim častnikom in politikam.
V: Na kaj kaže roman Zadnji osvajalci o postnacistični Nemčiji?
O: Film Zadnji osvajalci kaže, da je bila postnacistična Nemčija rasno bolj strpna kot takratne Združene države Amerike. Roman podaja mnenje o Marshallovem načrtu, češ da bi morala biti ameriška družba vzor svetu, medtem ko so se Afroameričani še naprej spopadali z rasizmom.
V: Kako se odzovejo ameriški vojaki, ko zagledajo Kip svobode?
O: Ko ameriški vojaki zagledajo Kip svobode, so mračni in previdni, resignirani, a ne veseli, da so se vrnili iz vojne, saj so "barvni" vojaki. Potem ko so izkusili življenje v družbi (nedavno osvobojena Nemčija), kjer rasni predsodki niso bili pomemben dejavnik, se pripravijo na soočenje s še vedno zelo razdeljeno Ameriko.
V: Kakšno izkušnjo bralcem ponuja knjiga Zadnji osvajalci?
O: Zadnji od osvajalcev bralcem ponuja odkrit pogled v (upajmo, da zdaj že preteklo) družbo in njen vpliv na tiste, ki se morajo spopadati z nepopustljivim pritiskom, nezaupanjem in sovraštvom. Knjiga naj bi bila globoka bralna izkušnja.
V: Kdo je napisal knjigo Zadnji med osvajalci?
O: Zadnjega od osvajalcev je leta 1948 napisal afroameriški pisatelj William Gardner Smith.
V: Kakšna je vloga Ilse v tej zgodbi?
O: Ilse je v tej zgodbi ljubezen Hayesa Dawkinsa; je bela Nemka, ki se skupaj z njim bori proti rasističnim vojaškim častnikom in politiki, da bi lahko ohranila svoje razmerje, ki ga nekateri beli vojaki obsojajo (čeprav jima pomagajo tudi številni prijazni belci).
Iskati