Averroes (Ibn Rušd) - andaluzijski filozof in komentator Aristotela

Averroes (Ibn Rušd): andaluzijski filozof in vrhunski komentator Aristotela — njegova dela oživila Aristotela v Evropi in oblikovala srednjeveško filozofijo.

Averroës (znan tudi kot Ibn Rušd ali Ibn Rushd; 14. april 1126 - 10. december 1198) je bil muslimanski polihistor iz Al-Andalusa. Bil je učenjak grške in islamske filozofije. Študiral je tudi islamsko teologijo, pravo, politiko, klasično glasbo ter vede o medicini, psihologiji, fiziki, astronomiji, geografiji in matematiki.

Averroes se je rodil v Kordobi v Al-Andalusu. Živel je v edinstvenem obdobju akademske zgodovine. Zanimanje za filozofijo in teologijo je v muslimanskem svetu upadalo, v krščanski Evropi pa je šele postajalo vplivno. Na Averroesa so vplivale Aristotelove ideje. Njegovo filozofijo so pogosto kritizirali muslimanski kolegi. Imel je večji vpliv na zahodnoevropsko družbo. Opisujejo ga kot utemeljitelja sekularne misli v Zahodni Evropi.

Averroes je najbolj znan po svojih komentarjih Aristotelovih del. Aristotel je bil od 6. stoletja na Zahodu večinoma pozabljen. Averroesove razlage Aristotelovih idej so oživile zanimanje zahodnih znanstvenikov za Aristotela in starogrško filozofijo na splošno. Privedle so tudi do razvoja sholastike v srednjeveški Evropi.

Življenjska pot in poklicna vloga

Averroes je izhajal iz ugledne družine sodnikov in učenjakov. Po izobrazbi je združeval pravno in medicinsko znanje ter je deloval kot sodnik in zdravnik; sodeloval je tudi na dvoru almohadskih vladarjev. V času svojega življenja je doživel obdobja ugleda in privilegija, pa tudi preganjanja — njegova filozofska dela so bila večkrat tarča kritik, kar je v določenih obdobjih povzročilo prepoved, izgubo položajev in izgnanstvo. Študij in praksa so mu omogočili širok pregled nad takratnimi intelektualnimi problemi in pragmatično rabo znanja pri zdravljenju in sodnih zadevah.

Filozofija in temeljne ideje

Averroes je bil predan bralec Aristotela in je v svojih komentarjih skušal obnoviti in razložiti Aristotelovo misel v celoti. Verjel je, da sta razodetje (religija) in filozofija združljiva, vendar sta njuni metodi različni: filozofija zahteva racionalno dokazovanje in logiko, razodetje pa uporablja prispodobe in alegorične izjave, ki jih je treba razumeti glede na njihove sporočilne namene. Zaradi tega je predlagal, da se določene verske trditve alegorično razlagajo, kadar bi dobesedno branje nasprotovalo racionalnemu spoznanju.

Ena izmed najbolj kontroverznih tem pri Averroesu je bila problematika duše in intelekta. Interpretacije, ki so se kasneje pojavile v zahodni srednjeveški filozofiji (t. i. averroizem), so pripisale Averroesu stališče o »enosti intelekta« (unity of the intellect) — ideji, da obstaja družbeni ali univerzalni aktiven intelekt, kar je vodilo do vprašanj o individualni nesmrtnosti duše in osebni identiteti po smrti. V muslimanskem okolju so bila ta stališča pogosto razumljena kot sporničene in so sprožala teološke kritike.

Glavna dela in komentarji

Averroes je napisal obsežne komentarje na Aristotelova dela v treh vrstah:

• kratki (vsebinski povzetki),
• srednji (jasne razlage),
• dolgi (podrobni, filozofsko-ustvarjalni komentarji).

Med njegovimi pomembnimi samostojnimi deli so: traktat o razmerju med religijo in filozofijo "Tahafut al-Tahafut" (»Nepremišljenost nepremišljenega«), v katerem odgovarja na kritike al-Ghazalija, teološki in pravni spisi kot je "Bidayat al-Mujtahid wa Nihayat al-Muqtasid" (pravno-dogmatsko delo) ter medicinsko-didaktično delo al-Kulliyat fi al-Tibb (v latinščini znano kot Colliget), ki je imelo širok vpliv v srednjeveški Evropi.

Vpliv v Zahodni Evropi in prevodi

Averroesovi komentatorji so bili prevedeni v latinščino in hebrejščino in so imeli odločilen vpliv na renesanso aristotelizma v Evropi. Njegove razlage so bile temelj besedil, s katerimi so se ukvarjali srednjeveški skolastiki — tako so se razvojno oblikovale šole, ki so povezale logiko, naravoslovje in metafiziko s teološkimi vprašanji. Vplival je na mislece, kot sta bila Albert Veliki in Tomas Akvinski (s katerim se je v mnogih točkah razlikoval), ter na širše akademske razprave o razumu, veri in naravi znanstvenega spoznanja.

Spori, prepovedi in zapuščina

Averroesova filozofija je vzbujala odpor pri nekaterih sodobnikih v islamskem svetu, ki so menili, da njegovo poveličevanje racionalnega pristopa ogroža teološke dogme. Posledica tega je bila v določenih obdobjih prepoved javnih predavanj in celo izgorevanje ali prepoved mnogih filozofskih del. Kljub temu so se njegov vpliv in besedila ohranili v prevodih in kasnejših reprodukcijah, kjer so povzdignili njegovo ime v zgodovini idej.

Zaključek in pomen

Averroes ostaja ena ključnih osebnosti intelektualne zgodovine: most med antično grško miseljo, islamskim učenjem in zahodnoevropsko tradicijo. Njegovo zagovarjanje racionalne metode, poglobljeni komentarji Aristotela in prizadevanje za uskladitev vere in razuma so bili temeljni prispevki, ki so povečali pomen filozofije kot samostojne in javno relevantne discipline. Njegova zapuščina še danes vzbuja zanimanje zgodovinarjev filozofije, teologov in znanstvenikov.

Averroesovo življenje

Averroes se je rodil kot ʾAbū l-Walīd Muḥammad bin ʾAḥmad bin Rušd. Rodil se je leta 1126 v Andaluziji, ki je bila takrat muslimanska država, imenovana Al-Andalus. V mladosti je imel Averroes veliko učiteljev, ki so mu pomagali pri začetku študija islama. Pri tem je bil odličen, zanimalo pa ga je tudi pravo. V Sevilli je začel študirati medicino pri Abu Džafarju al-Turjaliju.

Averroes je svojo kariero začel s pomočjo Ibn Tufaila, zdravnika na kalifovem dvoru v Marakešu. V Marakeš je lahko odšel in postal zdravnik zaradi svojega znanja fizike. Averroes je prejel številne časti in leta 1169 postal kadi (sodnik) v Sevilli.

Dve leti pozneje je postal kadi v Kordobi. V prostem času je študiral in pisal. Leta 1195 je Averroes napisal spis o tem, da je po njegovem mnenju filozofija manj kot koristna za odkrivanje verske resnice. Bil je osramočen in veliko njegovih spisov je bilo sežganih. Kalif je Averroesa zaprl in ga izgnal iz države. Kratek čas je živel v Luceni, nato pa ga je kalif pripeljal nazaj, da bi postal sodnik. Umrl je leta 1198.

Averroes, bližnji pogled na Rafaelovo fresko Atenska šola.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Averroës?

V: V katerem obdobju je živel Averroës?

V: Kako je Aristotel vplival na Averroesa?

V: Po čem je najbolj znan?

V: Kako to, da je bil Aristotel od 6. stoletja pozabljen?

V: Kako so Averrojeve razlage oživile zanimanje zahodnih znanstvenikov?

V: Kako so ga opisovali?

Išči po črki