Primula: rod 400–500 vrst spomladanskih zelišč in okrasnih cvetov
Primula je rod 400–500 vrst nizko rastočih zelišč iz družine Primulaceae. Mednje spadajo vrste, ki jih v slovenščini pogosto imenujemo primule, kravji list in volčji list.
Značilnosti
Primule so večinoma trajne rastline z bazalno rozeto listov in izraženimi cvetnimi stebli, ki se pojavljajo spomladi. Cvetovi so zloženi v socvetja ali posamezno na steblih; imajo pet cvetnih listov in pogosto izrazito cevasto ali zvonasto krono. Nekatere vrste izkazujejo heterostilijo (različne dolžine prašnikov in cvetne cevi), kar spodbuja križni opraševanje.
Trajne primule cvetijo predvsem spomladi; njihovi cvetovi so lahko vijolični, rumeni, rdeči, rožnati ali beli. Listi so pogosto na robu nazobčani ali dlakavi; nekatere vrste imajo tudi aromatične liste.
Razširjenost in življenjski prostor
Rod Primula je razširjen predvsem v zmernem pasu severne poloble, z izjemami v goratih območjih južno od tropskega pasu, na primer v visokogorju Etiopije, v Indoneziji in Novi Gvineji, pa tudi v zmernem pasu južne Južne Amerike. Veliko vrst je prilagojenih na hladnejše, alpinsko podnebje (alpsko podnebje), druge uspevajo v gozdnih robovih, ob potokih, v traviščih in v vlažnih, humoznih tleh.
Gojenje in nega
Primule se pogosto gojijo kot vrtne in balkonske rastline zaradi zgodnjega in bogatega cvetenja. Splošna priporočila za gojenje:
- Rastna mesta: najbolje uspevajo v polsenci ali na filtriranem soncu (radi imajo filtrirano sončno svetlobo), zlasti če so poleti bolj topla.
- Tla: humozna, zmerno vlažna, dobro odcedna tla; večina vrst ne mara dolgotrajne suše ali stoječe vode.
- Sajenje in razmnoževanje: razmnožujejo se s semeni, pa tudi z delitvijo rozet spomladi ali po cvetenju; pri obrezovanju odstranjujemo že ovenele cvetne steble, da podaljšamo rastno sezono.
- Pestnost in bolezni: pogosto jih napadajo polži in polži, afidi, lahko jih prizadenejo glivične bolezni (npr. plesni) in virusne bolezni pri trajnem gojenju.
Ekologija in pomen za živalstvo
Ličinke (gosenice) nekaterih vrst metuljev (Lepidoptera) uporabljajo primule kot hranilne rastline, zato so te rastline pomemben del lokalnih ekosistemov. Cvetovi so privlačni za čebele, metulje in druge opraševalce, ki prispevajo k prenosu peloda med rastlinami.
Taksonomija, izvor imena in hortikulturne skupine
Beseda primula izhaja iz latinske ženske pomanjševalnice besede primus, kar pomeni 'prvi' — ime se nanaša na zgodnje spomladansko cvetenje teh rastlin. Taksonomsko rod vključuje široko raznolikost oblik in življenjskih strategij; raziskave z molekularnimi metodami še naprej izpopolnjujejo razvrstitev znotraj rodu.
V hortikulturi se gojene oblike razvrščajo v več skupin glede na izvor in videz. Med bolj poznanimi so poliantusi (polyanthus) — vrtni hibridi, ki pogosto tvorijo grozdnate cvetove in so priljubljeni v mešanih gredah — ter vrtne oblike, povezane s tipično P. vulgaris ali s sorodnimi vrstami. Nekateri vrtni tipi so prilagojeni za lončnice, drugi za gredice ali robove, obstajajo tudi posebni tipi, kot so aurikle, primrose in drummondii, ki se razlikujejo po velikosti in obliki cvetov.
Uporaba in ohranjanje
Primule imajo poleg estetske vrednosti tudi vlogo v ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj podpirajo opraševalce in nekatere gosenice. Nekatere divje vrste so ogrožene zaradi izgube habitata, rastiščne fragmentacije in zbiranja v naravi; trajnostno vrtnarjenje in uporaba avtohtonih vrst lahko pomagata ohranjati lokalne populacije.
Za domače vrtnarje so primule odlična izbira za zgodnje spomladanske gredice, skalnjak, pod drevesi in za osvetlitev senčnih kotičkov. Z ustrezno nego so pogosto nezahtevne in vsako pomlad nudijo prvo razkošno barvanje vrta.
Heterostilija
Pri navadni praprotnici, Primula vulgaris, je prisotna heterostilija. To je vrsta morfizma s cvetnimi oblikami, ki se razlikujejo po dolžini pestiča in paličic.
Fenotip morfe je genetsko tesno povezan z geni, ki so odgovorni za sistem samokompatibilnosti. To pomeni, da cvetni prah s cveta ene morfe ne more oploditi drugega cveta iste morfe.
Pri eni obliki (imenovani "pin") so paličice kratke, pestiči pa dolgi; pri drugi obliki (imenovani "thrum") so paličice dolge, pestiči pa kratki. Dolžina pestiča pri eni morfi je enaka dolžini paličic pri drugi morfi in obratno. Sistem preprečuje samooploditev.
Vsi deli rodu Primula imajo heterostilne vrste, skupaj 354 od 419 vrst. Ker je heterostil značilen za skoraj vse rase ali vrste, je sistem star vsaj toliko kot rod.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Primula?
O: Primula je rod nizko rastočih zelišč iz družine Primulaceae, ki vključuje vrste, kot so primula, kravji list in volčji list.
V: Koliko je vrst primule?
O: Obstaja 400-500 vrst primule.
V: Kje so domorodne vrste Primula?
O: Vrste primula so doma v zmernem pasu severne poloble ter v tropskih gorah Etiopije, Indonezije in Nove Gvineje ter v zmernem pasu južne Južne Amerike.
V: Kdaj cvetijo večletne primule?
O: Večletne primule večinoma cvetijo spomladi.
V: Kakšnih barv so lahko cvetovi trajnih primule?
O: Cvetovi večletne primule so lahko vijolični, rumeni, rdeči, rožnati ali beli.
V: Kakšen je pomen besede "primula"?
O: Beseda "primula" izvira iz latinske besede "primus", kar pomeni prvi ali najpomembnejši, in se uporablja za cvetove, ki se spomladi odprejo med prvimi.
V: Katera so običajna imena za nekatere vrste primule?
O: Nekatere cvetoče oblike gojene primule se običajno imenujejo poliant (hibridi P. elatior) v nasprotju s primulami (hibridi P. vulgaris).