Q vročina (Coxiella burnetii): definicija, prenos in simptomi
Q vročina (Coxiella burnetii): definicija, prenos in simptomi – izveste vire okužbe, simptome, preventivo in tveganja pri govedu, ovcah ter ljudeh.
Mrzlica Q je bolezen, ki jo povzročajo bakterije Coxiella burnetii, ki prizadenejo ljudi in druge živali. Ni pogosta, vendar se lahko pojavi pri govedu, ovcah, kozah in drugih domačih živalih, vključno z mačkami in psi. Ljudje se lahko okužijo, če vdihavajo endospore ali se dotaknejo mleka, urina, iztrebkov, vaginalne sluzi ali semena okuženih živali. Bolezen redko prenašajo klopi. Človek se lahko okuži z eno samo bakterijo.
Prenos
Coxiella burnetii se največkrat prenaša z vnosom bakterij v dihala. Najpogostejši vir so aerosoli iz okolice okuženih živali — zlasti med porodom, pri splavu ali pri manipulaciji z izločki (posteljico, sluzjo, iztrebki, mleko). Prah, kontaminiran z bakterijami, lahko na vetru potuje dlje in okuži ljudi, ki ne prihajajo v direkten stik z živalmi. Tveganje prenašajo tudi surovo (nepasterizirano) mleko in mlečni izdelki.
Okužba s klopi je možna, vendar razmeroma redka. Prenos človek–človek je izjemno redek, zaradi česar Q vročina ni običajno kužna med ljudmi v vsakdanjih stikov.
Simptomi
Pri mnogih okuženih je potek brez simptomov ali blago olajšan. Ko se bolezen kaže, so značilni:
- akutna Q vročina: visoka vročina, hude glavobole, bolečine v mišicah (myalgije), hujšanje, nočna potenja;
- respiratorni simptomi: suh kašelj, včasih pljučnica, težko dihanje;
- hepatični simptomi: bolečine v desnem zgornjem kvadrantu trebuha, povišane jetrne funkcije (vnetje jeter);
- hud/komplikiran potek: pri nekaterih bolnikih se lahko razvije kronična Q vročina — najpogosteje endokarditis (vnetje srčnih zaklopk), predvsem pri ljudeh z obstoječimi srčnimi napakami ali oslabljenim imunskim sistemom;
- pri nosečnicah povečano tveganje za splav, prezgodnji porod ali nizko porodna težo.
Diagnoza
Diagnoza temelji na klinični sliki in laboratorijskih preiskavah. Pogosti testi so:
- serologija – iskanje protiteles proti C. burnetii (faze I in II); povišanje protiteles faze II običajno kaže na akutno okužbo, visoko faze I pa na kronično;
- PCR – detekcija bakterijske DNK v krvi, sputumu, tkivih ali posteljici;
- kultura bakterije ni rutinska zaradi visoke nalezljivosti in zahteva posebno varnostno opremo.
- Za akutno Q vročino je priporočeno antibiotično zdravljenje z doksiciklinom (pogosto 100 mg dvakrat dnevno) običajno 14 dni. Zdravljenje naj vodi zdravnik.
- Za kronične oblike (npr. endokarditis) je potrebno daljše kombinirano zdravljenje — pogost režim je doksiciklin v kombinaciji s hidrokshlorokvinom ali drugimi antibiotiki, in zdravljenje lahko traja več mesecev do 18 mesecev, odvisno od ozdravitve in spremljanja protiteles.
- Pri nosečnicah je doksiciklin kontraindiciran; v takih primerih se zdravljenje prilagodi (npr. sulfametoksazol/trimetoprim v nekaterih situacijah), zato je nujno sodelovanje infektologa in ginekologa.
- Izogibajte se stiku z odpadki in izločki med porodi živali; pri delu z okuženimi živalmi uporabite zaščitne maske (FFP2/FFP3), rokavice in zaščitna oblačila.
- Ne uživajte nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov.
- Higiena pri rokovanju z živalmi in čiščenje prostorov za rejo — redno odstranjevanje posteljnega materiala in kontaminiranega prahu.
- V nekaterih državah je na voljo cepljenje za ljudi z visokim tveganjem (npr. veterinarji, rejci); cepljenje je regionalna odločitev in ni povsod dostopno.
- Če delate z živalmi in imate srčno napako ali ste noseči, obvestite delodajalca in poiščite strokovni nasvet glede znižanja izpostavljenosti.
- rejevalci in veterinarji, kmetje, delavci v klavnicah;
- osebe, ki delajo z ovcami, kozami in govedom, zlasti ob porodu;
- osebe z obstoječimi srčnimi zaklopkami, umetnimi srčnimi zaklopkami ali oslabljenim imunskim sistemom;
- nosečnice zaradi tveganja zapletov v nosečnosti.
- Če imate vročino, močan glavobol, kašelj ali druge prej opisane simptome po stiku z živalmi ali surovim mlekom, poiščite zdravniško pomoč.
- Obvestite zdravnika o morebitni izpostavljenosti okuženim živalim ali delovnemu okolju — to olajša pravočasno diagnostiko.
- Pri nosečnicah ali ljudeh z znano srčno boleznijo je potrebno hitro posvetovanje s specialistom zaradi tveganja za resne zaplete.
Če sumite na Q vročino zaradi izpostavljenosti živali ali simptomov, je pomembno, da to sporočite zdravniku — laboratorijske preiskave se pogosto naročijo posebej ob sumu na to bolezen.
Zdravljenje
Zdravljenje naj bo vedno pod nadzorom strokovnjakov; nepravilno ali prekratko zdravljenje poveča tveganje za razvoj kronične oblike.
Preprečevanje
Kdo je v večjem tveganju
Javnozdravstveni vidiki
Q vročina je v mnogih državah obvezno prijavljiva bolezen — to pomaga pri nadzoru izbruhov in izvajanju ukrepov v živinoreji. Kontrola bolezni v živalih, izobraževanje rejcev in ustrezna sanacija ob izbruhu so ključni za zmanjšanje prenosa na ljudi.
Kaj storiti, če sumite okužbo
Če želite dodatne informacije ali navodila, se obrnite na lokalne zdravstvene službe ali veterinarsko službo, ki lahko podajo nasvete glede preprečevanja in upravljanja izpostavljenosti v vaši regiji.
Bakterija C. burnetti, ki povzroča bolezen
Iskati