Quatuor pour la fin du temps Olivierja Messiaena komorna skladba iz 1941
Quatuor pour la fin du temps je komorna skladba francoskega skladatelja Olivierja Messiaena. V angleško govorečih državah se pogosto imenuje z angleškim naslovom Quartet for the End of Time. Skladba je napisana za nenavadno kombinacijo štirih instrumentov: klarinet (v B-duru), violino, violončelo in klavir. Ima osem stavkov. Izvedba traja približno 50 minut. Delo je bilo prvič izvedeno v nenavadnih okoliščinah leta 1941. Gre za zelo pomembno delo v zgodovini klasične glasbe 20. stoletja.
Zgodovina nastanka
Messiaen je delo začel pisati, ko je bil med drugo svetovno vojno ujetnik v nemškem taborišču Stalag VIII-A v bližini mesta Görlitz. Kompozicija je nastajala konec leta 1940 in v prvih dneh leta 1941. V taborišču je Messiaen našel sojetniške glasbenike in zanje prilagodil svoje ideje — posledica je nenavadna zasedba kvarteta in globoko osebna, mistična glasbena govorica.
Prva izvedba in izvajalci
Prva izvedba se je zgodila 15. januarja 1941 v taborišču. Izvajalci so bili sami ujetniki: clarinetist Henri Akoka, violinist Jean le Boulaire, violončelist Étienne Pasquier in sam Olivier Messiaen za klavirjem. Koncert so poslušali tako zaporniki kot vojni stražarji; izvedba je postala simbol ustvarjalnosti in duhovne moči v izjemno težkih razmerah.
Glasbeni jezik in struktura
Quartet je sestavljen iz osem stavkov, ki se med seboj razlikujejo po značaju in zasedbi — nekateri so intimni solistični epizodi, drugi združujejo več igralcev v gostih teksturah. Messiaen v delu uporablja svoje značilne tehnike:
- modi z omejenimi transpozicijami, kar ustvarja posebno barvno harmonijo in modalno stabilnost;
- neretrogradni ritemi (simetrični ritmi, ki se berejo enako naprej in nazaj), ki dajejo občutek izvenčasovnosti;
- transkripcijo ptičjega petja in ritmičnih motivov, ki spominjajo na naravne zvoke;
- močne verske in apokaliptične podobe — Messiaenovo globoko katoliško prepričanje in navdih iz Razodetja sta pomemben izvor tem in čustev v delu.
Pomen in dediščina
Quatuor pour la fin du temps velja za eno najpomembnejših komornih del 20. stoletja. Delo navdušuje s svojo iskrenostjo, inovativno rabo ritma in harmonije ter zmožnostjo, da v skromni zasedbi ustvari velik resonančen čustveni svet. Po vojni je bilo delo hitro sprejeto v repertoar in je bilo posneto ter pogosto izvajano na koncertnih odrih po vsem svetu. Ostaja tudi simbol umetniške odpornosti in ustvarjalnosti v času stiske.
Opombe za izvajalce in poslušalce
Skladba zahteva visoko tehnično in interpretativno občutljivost: dolgi tempi, natančna ritmična artikulacija in sposobnost vzdrževanja zvočnih barv so ključni. Za poslušalce je pogosto izkušnja Intimna in kontemplativna — del, ki kljub skušnjavam apokalipse ponuja tudi sporočilo upanja in večnosti.
Sestava in prva izvedba
Messiaen je to delo napisal za nenavadno kombinacijo instrumentov iz posebnega razloga. Leta 1940, ko je potekala druga svetovna vojna, je Nemčija napadla Francijo. Nemška vojska je Messiaena ujela in ga pridržala kot vojnega ujetnika. Med prevozom v taborišče za vojne ujetnike se je Messiaen pogovarjal z drugim ujetnikom, Henrijem Akoko, ki je bil klarinetist. Messiaen mu je pokazal skice za skladbo za klarinet, ki jo je pisal, z naslovom Abîme des oiseaux. Med ujetniki sta bila še dva poklicna glasbenika: Jean le Boulaire, violinist, in Étienne Pasquier, violončelist. Messiaen je skladbo Quatuor napisal za te tri glasbenike, sam pa je igral za klavirjem. Kombinacija teh štirih instrumentov je nenavadna, čeprav je Paul Hindemith leta 1938 napisal delo za isto kombinacijo.
Kvartet je prvič nastopil 15. januarja 1941 v nemškem mestu Görlitz (danes Zgorzelec na Poljskem). Občinstvo je bilo sestavljeno iz približno štiristo vojnih ujetnikov. Spredaj so sedeli nemški zaporniški oficirji. Glasba se je občinstvu verjetno zdela nenavadna, vendar so jo vsi vljudno poslušali. Kmalu zatem so Messiaena izpustili iz zapora in se vrnil v Francijo.
Navdih
Messiaena so navdihnile besede iz Svetega pisma, ko angel reče: "Ne bo več časa." Te besede imajo v povezavi z glasbo še en pomen, saj Messiaen ne piše glasbe z rednim številom taktov v taktu. Tako kot pri Pomladnem obredu se dolžina taktov nenehno spreminja. Messiaen je med vojno dovolj slišal o vojakih, ki so korakali v rednem taktu ena-dva-tri-štiri-ena-dva-tri-štiri. Njegovi ritmi v tej glasbi se razvijejo iz majhnih drobnih ritmičnih vzorcev
Struktura
Delo je sestavljeno iz osmih delov.
Prvi del se imenuje "Liturgie de cristal" ("Liturgija kristala") in opisuje prebujanje ptic. Ta del igrajo vsi štirje instrumenti.
Drugi del je "Vocalise, pour l'Ange qui annonce la fin du Temps" (Pesem za angela, ki naznanja konec časa). Igra ga celoten kvartet, čeprav klarinet v osrednjem delu ne igra.
Tretji stavek se imenuje "Abîme des oiseaux" ("Brezno ptic") in ga igra samo klarinet. Je izredno počasen in klarinetist mora veliko nadzirati dihanje.
Četrti stavek je "Intermède" ("Interludij") in ga igrajo violina, violončelo in klarinet.) Je hiter in živahen.
Peti del je "Louange à l'Éternité de Jésus" ("Hvalnica Jezusovi večnosti"). Igra ga violončelo ob spremljavi klavirja, ki igra le akorde. Tudi tokrat je izjemno počasen in violončelist mora dobro obvladovati lok.
Šesti del se imenuje "Danse de la fureur, pour les sept trompettes" ("Ples besa, za sedem trobil"), ki ga igrajo vsi štirje instrumenti. Skoraj ves čas igrajo enoglasno (iste note).
Sedmi stavek se imenuje "Fouillis d'arcs-en-ciel, pour l'Ange qui annonce la fin du Temps" ("Splet mavric za angela, ki naznanja konec časa") in ga igra celoten kvartet. Nekaj glasbe iz drugega dela se ponovi. Slišimo angela, ki ga prekriva mavrica.
Osmi del je "Louange à l'Immortalité de Jésus" ("Hvalnica Jezusovi nesmrtnosti") za violino in klavir. Slišimo vzpon človeka k njegovemu bogu. Violina zaključi na zelo visoki harmonski noti.
V dolgem predgovoru na sprednji strani partiture je Messiaen napisal kratek uvod v teorijo glasbene teorije svoje glasbe. Opisuje ritme, ki jih uporablja, in njihovo medsebojno povezanost. Vendar na koncu pravi, da za izvedbo skladbe ni treba prebrati vsega o njegovi teoriji.
