Samosa: zgodovina, priprava in regionalne različice priljubljenega prigrizka

Samosa je priljubljen prigrizek, ki izvira iz Srednje Azije. S pomočjo muslimanskih trgovcev na trgovskih poteh je potoval v Indijo. Znana je na indijski podcelini ter v jugovzhodni Aziji, osrednji Aziji, jugozahodni Aziji, na Arabskem polotoku, v Sredozemlju, Afriškem rogu, severni Afriki in južni Afriki.

Zgodovina in izvor

Ime samosa je verjetno izpeljano iz perzijskega izraza sanbosag (ali podobnih različic), ki je obstajal že v srednjem veku. Iz Srednje Azije in Perzije je nastala različica, ki so jo prinesli trgovci in osvajalci proti jugu in zahodu, nato pa se je jed prilagodila lokalnim okusom in sestavinam v različnih regijah. V Indiji je samosa postala še posebej razširjena in raznolika, kjer se je uveljavila kot priljubljen ulični prigrizek in predjed.

Oblika, testo in način priprave

Običajno se pripravlja v obliki trikotnika, vendar se oblika in velikost razlikujeta od regije do regije — pojavijo se tudi konični, polkrožni ali kvadratni zvitki. Lahko se peče ali cvre, ima zunanjo trdo skorjico iz navadne moke (v Indiji pogosto iz bele moke, imenovane maida) ali tanjših listnatih test (npr. filo). Testo lahko vsebuje olje ali ghee za hrustljavost.

Osnovni postopek priprave:

• Priprava testa: moka (maida), sol, malo maščobe (olje ali ghee) in voda; zamesimo trdo testo in ga pustimo počivati.
• Nadev: skuhan in začinjen nadev (več o nadevih spodaj).
• Sestavljanje: testo razvaljamo, narežemo na trakove ali kroge, oblikujemo žepke in nadevamo; robove zatesnimo z vodo ali redko moko (lepilom).
• V kuhanju: deep-fry v vročem olju do zlate rjave barve (približno 170–180 °C) ali pečenje v pečici/air fryerju za bolj zdravo različico.

Nadev — vrste in začimbe

Običajno ima nadev iz krompirja in začimb, vendar so možne številne različice. Pogoste sestavine in kombinacije:

• Vegetarianski nadevi: kuhan krompir z grahom ali korenjem, začinjen s kumino, gorčičnim semenom, kurkumo, koriandrom, garam masalo, čilijem in svežim koriandrom.
• Beljakovinski nadevi: leča (npr. chana dal), čičerika ali mešanice zelenjave.
• Meso: mleta janjetina, govedina ali piščanec (keema) z začimbami, pogosto prepraženo s čebulo in česnom.
• Sir in drugi: nadevi z mladim sirom (paneer), mozzarello ali celo slanimi sirovimi mešanicami v nekaterih regijah.
• Sladki in posebni nadevi: v nekaterih kulturah obstajajo tudi sladke različice s sadjem ali začinjenimi oreščki.

Regionalne različice

Samosa ima številne regionalne različice, ki se razlikujejo po obliki, testu, načinu kuhanja in nadevu:

• Indijska podcelina (Indija, Pakistan, Bangladeš): klasična trikotna samosa s krompirjevim in grahovim nadevom; v Pakistanu je samosa pogosto predjed pri slavnostih.
• Centralna in Zahodna Azija: različice, znane kot sambousek ali sambusa, so pogosto manjše, pečene ali cvrete in polnjene z mesom, sirom ali oreščki.
• Arabija in severna Afrika: sambousek/samousa je običajen v prazničnih menijih (npr. med ramadanom), nadevi so pogosto mesni ali sirni.
• Afriški roga in vzhodna Afrika: v Somaliji in Etiopiji je sambusa priljubljena — običajno z mesom, začimbami in pekočimi elementi.
• Jugovzhodna Azija: podobni prigrizki, kot so curry puffs in pastel, se pojavljajo v Maleziji, Indoneziji in Singapurju; nadevi pogosto vključujejo lokalne začimbe in včasih kokos.
• Sredozemlje in Balkanski vplivi: podobne oblikovne ideje se pojavljajo tudi v obliki burekov ali pogačic, vendar z lokalnimi prilagoditvami.

Postrežba in priloge

Samosa se običajno jé z začinjeno omako, ki se imenuje čatni. Najpogostejše omake in priloge:

• zeleno čatni (meta in koriander),
• tamarindni (sladko-kisli) čatni,
• jogurtova omaka (raita),
• pikantne čilijeve omake ali ketchup,
• v Indiji priljubljena ulična jed samosa chaat — zdrobljena samosa prekrita s čičeriko, jogurtom, obema čatnijema, čilijem in sev (hrustljavimi rezanci).

Kje in kako se pojavlja

Običajno je na voljo v menzah in slaščičarnah, pripravljajo pa ga tudi doma. Samosa je pogost prigrizek ob praznovanjih, kot predjed v restavracijah in kot ulična hrana. Samosa je lahko vegetarijanska ali nevegetarijanska, kar ji daje široko priljubljenost med različnimi prehranskimi navadami.

Zdravstveni vidiki, shranjevanje in nasveti

Cvrena samosa je kalorična in vsebuje precej maščob; za lažjo različico lahko uporabite pečeno ali air-fried pripravo. Nasveti za pripravo:

• uporabite toplo olje za cvrtje in ne preveč polnite ponve, da se jed hitro ocvrta in ne vpije preveč olja;
• za hrustljavo skorjico dodajte v testo malo ghee ali olja;
• pečena samosa: premažite z malo olja in pecite pri 200 °C 20–30 minut ali dokler ne postane zlato rjava;
• shramba: v hladilniku 2–3 dni; pečeno ali ocvrto lahko zamrznete do enega meseca — za najboljši rezultat ponovno segrejte v pečici ali air fryerju (mikrovalovna pečica naredi skorjico mehko).

Kulturni pomen

Samosa je več kot le prigrizek — v mnogih državah je del ulične kulture, prazničnih miz in družinskih obrokov. Zaradi enostavnosti prilagajanja nadevov in oblike se je samosa razširila po celem svetu in prevzela lokalne sestavine in okuse.

Na kratko: Samosa je vsestranski prigrizek z dolgo zgodovino, ki se pojavlja v mnogih različicah — od klasične indijske krompirjeve trikotne samose do mesnih in sirnih različic v drugih regijah. Ustreza tako kot ulična hrana, predjed na slavjih kot tudi domača prigrizek.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je samosa?

V: Kako je samosa prispela v Indijo?

V: Kakšne oblike je običajno samosa?

V: Kako se skuha?

V: Kakšno omako običajno jedo zraven?

V: Kje drugje poleg Indije lahko najdete to jed?

V: Ali obstajajo še kakšne druge različice sestavin za to jed?

Išči po črki