Drozg pevec (običajno drozg, Turdus philomelos) je majhna do srednje velika pevska ptica in je član družine ptic pevk Turdidae. Gnezdi v večjem delu Evrazije in je v mnogih angleških narečjih je znan tudi kot throstle ali mavis. Drozg ima rjave zgornje predele in kremaste do buffove spodnje predele s temnimi pegami; priznane so tri podvrste, ki se nekoliko razlikujejo po velikosti in barvi perja. Njegova značilna pesem — jasne, ponavljajoče se glasbene fraze in frazirane kitice — je bila pogosto omenjena v poeziji in ljudskem izročilu.
Opis
Drozg je dolg približno 20–23 cm, s kratkim zaobljenim kljunom in razkošnim repom. Zgornji deli so rjavi, spodnji pa kremasti z izrazitimi temnimi pegami. Mladi primerki so nekoliko bolj razbarvani in pegasti. V primerjavi z nekaterimi sorodniki je drozg vitkejši in manj rjav, prepoznaven predvsem po vzorcu na prsih in značilnem petju. Življenjska doba v naravi je običajno nekaj let, a so zabeleženi primerki, ki so doživeli več kot 10 let.
Razširjenost in habitat
Drozg gnezdi v različnih habitatih: v listnatih in mešanih gozdovih, v vrtovih, parkih in grmovnatih mejah. Je delno selivka, saj se številne populacije poleti razširijo po srednji in severni Evropi, pozimi pa se del ptic premakne proti južni Evropi, severni Afriki in na Bližnjem vzhodu; vrste so bile tudi vnesene na Novo Zelandijo in v Avstralijo. Lokalna gostota populacij je odvisna od razpoložljivosti hrane, primernih gnezdilnih mest in pokrajinskih kmetijskih praks.
Vedenje in prehrana
Drozg je večinoma zemeljska iskalec hrane: pogosto pregleduje listje, travo in tla v iskanju deževnikov, hroščev in drugih nevretenčarjev. Poleg živalske hrane je vsejed in sezonsko uživa jagodičevje in druge sadeže, še posebej jeseni in pozimi. Znana je tudi njegova navada uporabljati ljubeznivo izbran kamen kot "nakovalo" za razbijanje oklepa polžev in lupin — vedenje, ki mu omogoča dostop do hrane, ki bi bila sicer težje prebavljiva.
Gnezdenje
Drozg si v grmovju ali na drevesu zgradi lično gnezdo, običajno obloženo z blatom in travami, v katero znese štiri ali pet modrih jajc s temnimi pegami. Inkubacija traja približno 12–14 dni, nato mladiči ostanejo v gnezdu še približno 12–15 dni, preden poletijo. V ugodnih letih lahko par izvede tudi dve do tri legla na sezono. Gnezda so pogosto skrita v gostem grmovju ali nižjemu drevju, kar zmanjša tveganje plenilcev.
Naravni sovražniki in bolezni
Tako kot druge ptice ujede (passerines) drozga pestijo zunanje in notranje bolezni in zajedavci, vključno z zajedavskimi žuželkami in črevesnimi paraziti. Občutljiv je tudi na plenjenje s strani domačih mačk ter ptic roparic. V določenih območjih lahko tudi gnezda motijo gnezdeče parazitirajoče vrste (npr. kukavice), čeprav to ni najpogostejši vzrok smrtnosti.
Ogroženost in varstvo
Globalno je drozg uvrščen med vrste z najmanjšo skrbjo, vendar je v nekaterih delih Evrope zabeležen občuten upad populacij. Glavni vzroki upada vključujejo spremembe v kmetijskih praksah (intenzivno obdelovanje, zmanjševanje mejnih pasov in grmovij), uporabo pesticidov, ki zmanjšujejo razpoložljivost plena, ter izgubo primernega gnezdišča. Lokalne ukrepe za ohranitev lahko vključujejo ohranjanje in obnavljanje grmišč, setev robnih pasov ter zmanjševanje uporabe strupov in pesticidov.
Kulturni pomen
Drozgovo pevko in značilno ponavljajočo se pesem so pogosto opevali pesniki in literati; njegovo petje je v številnih kulturah simbol poletja in naravne glasbe. Opazovanje drozgov v vrtovih in parkih je priljubljeno med opazovalci ptic zaradi njihove izrazite pesmi in zanimivega vedenja pri iskanju hrane.
Čeprav je drozg pogosto opazen in zlahka prepoznaven po pesmi, je za ohranitev zdravih populacij pomembno spremljanje sprememb v habitatu in trajnostno upravljanje pokrajin, kjer ta vrsta živi in gnezdi.
