Območje Saarske kotline (nemško Saarbeckengebiet, Saarterritorium; francosko: Le Territoire du Bassin de la Sarre) se je običajno imenovalo Saar ali nemško: Saargebiet. To je bilo ozemlje, ki ga je v skladu z Versajsko pogodbo od leta 1920 15 let upravljala Liga narodov.

Leta 1933 je imela 812.000 prebivalcev, njeno glavno mesto pa je bilo Saarbrücken.

Sestavljali so jo deli pruske Porenske province in bavarskega Porenskega palatina. Bila je nekoliko manjša od sodobne nemške zvezne dežele Saarland.

Zgodovinski kontekst (1920)

Po koncu prve svetovne vojne so zmagovalne sile v Versajski pogodbi uredile posebno statusno ureditev Saarske kotline. Zaradi bogatih premogovnih zalog in pomembne industrijske infrastrukture je bilo območje stratečno in gospodarsko pomembno, zato so ga ločili od neposredne nemške oblasti ter mu dodelili začasni mednarodni status pod upravo Lige narodov. Namen je bil delne reparacije ter nadzor nad proizvodnjo premoga, ki bi pomagal poravnati vojne povračilne zahteve Francije in drugih držav.

Uprava in pravni položaj

Ozemlje je vodila posebna Governing Commission (Upravna komisija), ki ji je Svet Lige narodov delegiral izvršilno in zakonodajno moč. Komisija je običajno sestavljala več članov, ki jih je imenoval Svet, lokalna uprava pa je ohranila številne predvojne administrativne strukture (občine, deželne organe), vendar pod nadzorom komisije. V praksi je imel poseben pomen tudi francoski interes: Francija je uveljavljala gospodarske privilegije glede izkoriščanja premoga in industrijske proizvodnje kot del reparacij in varnosti po vojni.

Pravne razmere na terenu so bile hibridne — nemški državni in upravni predpisi so v veliki meri ostali v veljavi, a so jih dopolnjevale odločitve komisije in mednarodni dogovori. To je vplivalo tudi na gospodarstvo, poslovno okolje in delo v rudnikih ter železarjih.

Gospodarstvo in družba

Saarska kotlina je bila predvsem premogovno-industrijsko središče z razvitim jeklarskim in rudarskim sektorjem. Premog, železo in povezana težka industrija so tvorili gospodarsko osnovo regije in privabljali delavstvo iz zalednih območij. Poklicna struktura je bila močno industrializirana, kar je vplivalo na socialne razmere, sindikalno dejavnost in politično mobilizacijo delavcev.

Družbeno in jezikovno je bilo območje pretežno nemško govoreče, z močno prisotno katoliško skupnostjo, kar se je odražalo tudi v politični strukturi (moč Centra/Catholic Centre Party). V političnem spektru so delovale različne stranke — socialdemokrati (SPD), komunisti (KPD), katoliške in konservativne skupine ter pozneje tudi naraščajoči nacionalsocialistični vpliv.

Politična situacija in plebiscit 1935

Med letoma 1920 in 1935 je status območja naraščal kot politično sporno vprašanje, še posebej z vzponom nacizma v sosednji Nemčiji. Po dogovoru iz Versajske pogodbe je bil predviden plebiscit po poteku 15-letnega mandata Lige narodov, da bi prebivalci odločili o prihodnjem pripadu ozemlja. Glasovanje je potekalo 13. januarja 1935 in je ponujalo tri možnosti: nadaljevanje pod upravo Lige narodov, priključitev k Franciji ali vrnitev k Nemčiji.

Rezultat je bil prepričljiv: približno 90,7 % volivcev je podprlo vrnitev k Nemčiji, manjše skupine so izbrale status quo ali priključitev k Franciji. Po plebiscitu je bil dogovor o prenosu oblasti realiziran in ozemlje je bilo formalno ponovno združeno z Nemčijo (v okviru takratne politične ureditve) kmalu po glasovanju; dejanski datum prenosa uprave je bil v začetku leta 1935.

Posledice in nadaljnji razvoj

Vrnitev Saarske kotline k Nemčiji je pomenila hitro politično in upravno integracijo v takratno nemško državno strukturo (vključno z vzpostavitvijo nacistične oblasti na lokalni ravni). Gospodarske in lastniške razmere so bile nato urejene z dvostranskimi dogovori med Nemčijo in Francijo glede nekaterih gospodarskih pravic, ki so izhajale iz obdobja uprave Lige narodov.

Po drugi svetovni vojni je bil položaj Saarske ponovno predmet mednarodnih dogovorov: območje je bilo ponovno pod posebnim statusom in pod vplivom Francije, sčasoma pa je končno postalo del Zvezne republike Nemčije v 50. letih (v današnji obliki Saarland).

Saarska kotlina med letoma 1920 in 1935 ostaja pomemben primer mednarodne uprave, gospodarskega izkoriščanja strateških virov in političnih posledic, ki jih je povzročil prehod nacionalnih meja po prvi svetovni vojni.