Svobodno mesto Danzig (nemško Freie Stadt Danzig; poljsko Wolne Miasto Gdańsk) je bilo samoupravno pristanišče ob Baltskem morju in mestna država. Ustanovljeno je bilo 10. januarja 1920 s III. delom XI. poglavja Versajske pogodbe iz leta 1919 in pod zaščito Lige narodov, pri čemer so bile posebne pravice pridržane Poljski, saj je bilo edino pristanišče v poljskem koridorju.
Svobodno mesto je prenehalo obstajati po letu 1939, ko ga je zasedla in priključila nacistična Nemčija. Po nemškem porazu leta 1945 je Danzig zasedla Poljska in si ga priključila pod poljskim imenom Gdansk.
Ustanovitev in pravni položaj
Svobodno mesto je nastalo kot kompromis med željo zmagovite Antante, zahtevami novonastale Poljske in dejanskim etničnim sestavom mesta, kjer je pretežno živelo nemško prebivalstvo. Status mesta je določala Versajska pogodba, ki je priznavala notranjo samoupravo mesta, hkrati pa Poljski dodelila posebne pravice v zvezi z uporabo pristanišča in prometnimi povezavami z zaledjem. Mesto je bilo pod nadzorom Lige narodov, ki je za varovanje mednarodnih interesov imenovala tudi visokega komisarja.
Uprava in politična organizacija
Svobodno mesto je imelo svojo ustavo, Volkstag (parlament) in Senat kot izvršni organ. Parlament je izvoljeval vlado, Senat pa je skrbel za notranjo upravo, gospodarstvo in pravosodje v okviru določil mednarodnega sporazuma. Kljub samoupravi so bile v zadevah zunanje politike, obrambnih vprašanj in nekaterih trgovinskih pravic ohranjene posebne pristojnosti Poljske in nadzor Lige narodov.
Demografija in gospodarstvo
Večino prebivalstva mesta so sestavljali Nemci, ob tem pa je bila pomembna tudi poljska in judovska manjšina. Gospodarstvo je temeljilo na pomorski trgovini, ladjedelništvu, pristaniški dejavnosti in povezani predelovalni industriji. Pristanišče Danzig je bilo ključno za izvoz poljskega zaledja in je imelo velik pomen za mednarodno trgovino v severni Evropi.
Odnosi s Poljsko in notranje napetosti
Že v začetnih letih je prišlo do trenj med mestnimi oblastmi in poljskimi predstavniki zaradi interpretacije pravic po Versajski pogodbi. Poljska je v mestu vzdrževala svojo pošto in carinska predstavništva ter imela zagotovljene povezave z železnico in pomorskim prometom. V 1920-ih in 1930-ih so se politični spopadi stopnjevali — krepila se je nacionalistična retorika, vmes pa so nastajale tudi stranke in skupine, ki so nasprotovale poljskemu vplivu.
Vzpon nacizma in konec Svobodnega mesta
V 1930-ih je v Danzigu pridobivalo moč nacistično gibanje; v volitvah in upravnih organih so ga pogosto podprle stranke z avtoritarnimi in revizionističnimi stališči. Napetosti med mestnimi oblastmi in Poljsko so naraščale, občasno so izbruhnili incidenti, ki so poslabšali odnose. Kulminacija je prišla septembra 1939, ko je nacistična Nemčija izvršila invazijo na Poljsko in istočasno zasedla Svobodno mesto, ki je potem de facto prenehalo obstajati kot samostojen politični subjekt. Napadi na plače, kot sta obramba Westerplatte in poljska pošta v mestu, so postali simboličen začetek spopadov v tem območju.
Posledice in preobrazba po drugi svetovni vojni
Po kapitulaciji Nemčije leta 1945 je območje zasedla Poljska. Mesto je bilo preimenovano v Gdansk, nemško prebivalstvo pa je bilo v veliki meri izgnano ali preseljeno, medtem ko so prihajali naseljenci iz drugih delov Poljske in Vzhodne Evrope. Gdańsk je v povojnem obdobju postal pomembno poljsko pomorsko in industrijsko središče; o dediščini Svobodnega mesta in njegovih burnih mednarodnih razmerij pa pričajo tako zgodovinski spomeniki kot tudi arhivski viri.
Pomembni zgodovinski spomini
- Obramba Westerplatte in upor poljske pošte leta 1939 sta med najbolj znanimi dogodki iz začetka vojne v tem območju.
- Kulture in arhitektura Danziga/Gdańska nosita sledove srednjeevropskih vplivov, nemške in poljske preteklosti ter pomorske tradicije.
- Periode samouprave, mednarodnega nadzora in kasnejšega priključevanja so pomembne za razumevanje meja, narodnih pravic in problematike manjšin v 20. stoletju.
