Yamato kotoba (wago) — domače japonske besede: izvor, pomen in raba
Odkrijte Yamato kotoba (wago) — domače japonske besede: izvor, pomen in raba. Poglobljen vodič za razumevanje vsakdanjega besedišča japonščine.
Yamato kotoba (kanji: 大和言葉, hiragana: やまとことば) so besede, ki izvirajo iz japonskega jezika. Zanimivo je, da je tudi sama beseda izvorno japonska beseda. Yamato kotoba se lahko imenuje tudi s kitajskim imenom wago (kanji: 和語, hiragana: わご). Skupaj s kango (kanji: 漢語, hiragana: かんご) ali kitajskimi izposojenkami in gairaigo (kanji: 外来語, hiragana: がいらいご) ali izposojenkami, izposojenimi iz jezikov, ki niso kitajski (zlasti angleščine od obdobja po drugi svetovni vojni), je eden od treh glavnih virov japonskih besed.
Yamato kotoba v japonščini ima veliko skupnega z domačimi angleškimi besedami, saj večina vsakdanjega besedišča izhaja iz yamato kotoba, medtem ko se kitajske izposojenke (podobno kot latinske in francoske izposojenke v angleščini) uporabljajo v bolj formalnih situacijah (običajno pri pisanju) in za strokovne izraze.
Izvor imena in zgodovinski kontekst
Ime Yamato izhaja iz starega imena za Japonsko (Yamato, 大和), ki se je uporabljalo v zgodnji zgodovini in klasični literaturi. Izraz yamato kotoba tako pomeni 'domače, starosvetno japonsko besedišče' v nasprotju s tujimi sloji besednega zaklada, kot so kango (kitajska izposojenka) in gairaigo (izposojenke iz drugih jezikov).
Značilnosti yamato kotoba
- V vsakdanji rabi: Večina osnovnega vsakdanjega besedišča (pomembne samostalnike, glagole, pridevnike, zaimke, pokazne besede) izvira iz yamato kotoba in je v pogovornem jeziku najpogostejša.
- Emocionalnost in toplina: Wago pogosto nosi bolj oseben, čustven ali poetičen ton v primerjavi s kango, ki je bolj formalen ali tehničen.
- Razlike v branju: Besede yamato kotoba, kadar so zapisane z znaki kanji, se navadno uporabljajo s kun'yomi (japonskim branjem), medtem ko kango uporablja on'yomi (sino-japonsko branje).
- Okurigana: Pri zapisovanju yamato besed z znaki kanji se pogosto uporabljajo okurigana (hiragana pritikline), npr. 食べる (たべる, taberu — jesti), kjer je jedro japonska beseda z okurigano za konjugacijo.
Pisava in zapisovanje
Yamato kotoba se lahko zapiše na več načinov:
- Z hiragano: pogosto pri besedah, ki imajo močno japonsko identiteto ali kadar je želen bolj domač slog (npr. ありがとう、かわいい).
- Z kanji z okurigano ali brez: številne yamato besede imajo pripadajoče kanji in se pišejo z njimi, a se bereta s kun'yomi (npr. 山 (やま, yama) 'gora', 水 (みず, mizu) 'voda', 食べる (たべる, taberu) 'jesti').
- Z ateji: včasih se kanji uporabijo zaradi zvoka ali pomenskih asociacij, ne pa zato, ker znak izhaja iz besede (npr. zgodovinske prakse).
Primeri yamato besed (wago)
- 山 (やま, yama) — gora
- 水 (みず, mizu) — voda
- 食べる (たべる, taberu) — jesti
- 花 (はな, hana) — cvet
- ありがとう (arigatō) — hvala
- かわいい (kawaii) — ljubek, prikupen
- これ / それ / あれ (kore / sore / are) — tole / tisto (pokazne zaimke)
- ひとつ / ふたつ (hitotsu / futatsu) — (staro) japonski števec za predmete; v nasprotju s kitajskimi števniki 一 (いち, ichi) itd.
Gramatika in besedni sloji
Večina osnovnih slovničnih elementov japonskega jezika — osebni zaimki v pogovornem jeziku, pokazne besede, osnovni glagoli in pridevniki — izhaja iz yamato kotoba. Kar zadeva števnike, Japonci uporabljajo tako domače števnike (hitotsu, futatsu itd.) kot tudi kango števnike (ichi, ni, san...), ki se uporabljajo v različnih kontekstih (štetje, datumi, številke pri upravnih in znanstvenih izrazih).
Stilne razlike in raba
V splošnem velja:
- Wago (yamato kotoba): uporablja se v pogovornem jeziku, otroških knjigah, poeziji (zlasti tradicija waka in haiku), v čustvenih ali intimnih kontekstih.
- Kango: pogosteje v pisnem, formalnem, akademskem ali tehničnem jeziku; daje besedilu strokovni ali odmaknjen ton.
- Gairaigo: v modernejšem jeziku, pri tehnologiji, zapadnih konceptih in populističnih izrazih (npr. računalniški, modne besede).
Zgodovina in razvoj
Yamato kotoba segajo v staro japonsko zgodovino in se vidno ohranjajo v klasičnih besedilih (Man'yōshū, stara poezija), v dialektih in v ljudskih izrazih. Z vstopom kitajskega pisnega sistema in kulturnega vpliva so se v japonski jezik dodale številne kitajske besede (kango), kar je ustvarilo dvoplastno leksiko. Kasneje so na sceno prišli še gairaigo iz zahodnih jezikov, kar je skozi zgodovino povzročilo bogato mešanico različnih slojev v sodobni japonščini.
Zaključek
Yamato kotoba oziroma wago so srce vsakdanjega japonskega govora — nosilci osnovnega, čustvenega in pogosto poetičnega besedišča. Čeprav se v sodobni japonščini prepletajo trije glavni viri besedišča (wago, kango in gairaigo), wago ostaja temelj, brez katerega bi japonski jezik izgubil veliko svoje pristnosti in izraznosti.
Kako napisati yamato kotoba
Običajno so besede s samo enim kandžijem yamato kotoba, kot so katana (kandži: 刀, hiragana: かたな, pomen: meč), sakana (kandži: 魚, hiragana: さかな, pomen: riba), kami (kandži: 紙, hiragana: (kanji: 山, hiragana: やま, pomen: gora), te (kanji: 手, hiragana: て, pomen: roka) in oyogu (kanji in hiragana: 泳ぐ, samo hiragana: およぐ, pomen: plavati). Večina kanjijev (japonska različica kitajskih znakov) ima dve različni vrsti izgovarjave: on'yomi (izgovor kanjijev, izposojenih iz kitajščine) in kun'yomi (izvorna izgovorjava japonskih besed, ki uporabljajo kanjije). Besede Yamato kotoba uporabljajo kanji's kun'yomi.
Ker je on'yomi nastal iz kitajskih enozložnic (besed z enim zlogom), so tudi sami le enozložni in imajo tako kot v kitajščini lahko CV ali CVC strukturo. Na primer, on'yomi za naslednje kanjije 刀, 魚, 紙, 山, 手 in 泳 so tō, shi, san, shu in ei. Vendar ima kun'yomi lahko en ali več zlogov, ti zlogi pa so običajno CV-struktura, kot so zgornji primeri.
Ker se v japonščini izmenično uporabljajo trije različni sistemi pisanja, se lahko tudi yamato kotoba zapiše na več različnih načinov. Na primer, beseda suši je lahko v celoti zapisana v hiragani kot すし, v celoti v katakani kot スシ, v kanji kot 鮨 ali 鮓 ali v ateji (kanji, ki se uporabljajo samo za prikaz izgovarjave besede in ne njenega pomena) kot 寿司 ali 壽司.
Kanji običajno prikazuje osnovni pomen besede. Čeprav se samostalniki običajno pišejo samo s kanji, se lahko zapišejo tudi s kanami, če so zelo pogoste besede, kot je suši, ali če njihov kanji ni dobro znan, ni del jōyō kanji (standardni seznam 1945 kanjijev, ki naj bi jih poznali vsi odrasli Japonci) ali je pretežko zapomniti, kako se piše, kot je bara, katere kanji je 薔薇, vendar se običajno zapiše samo kot ばら v hiragani ali kot バラ v katakani.
Japonci so izumili tudi veliko lastnih kanjijev za poimenovanje stvari, ki jih lahko najdemo na Japonskem, ne pa na Kitajskem (običajno rastline in živali). Ti se imenujejo kokuji (kanji: 国字, hiragana: こくじ), kar pomeni "nacionalni znaki", ali wasei-kanji (kanji: 和製漢字, hiragana: わせいかんじ), kar pomeni "japonski kitajski znaki". Kokuji vključujejo imena rib, kot so iwashi (kanji: 鰯, hiragana: いわし, pomen: sardine), tara (kanji: 鱈, hiragana: たら, pomen: trska) in kisu (kanji: 鱚, hiragana: きす, pomen: (kanji: 樫, hiragana: かし, pomen: zimzeleni hrast), sugi (kanji: 椙, hiragana: (kanji: 椛, hiragana: かば/もみじ, pomen: breza/javor) in kaba ali momiji (kanji: 椛, hiragana: かば/もみじ, pomen: breza/javor). Večina kokuji ima samo kun'yomi, ker so yamato kotoba, nekateri kanji pa imajo tudi on'yomi, na primer 働 (on'yomi: dō どう, kun'yomi: hatara(ku) はたら(く), kar pomeni: delo), nekateri pa imajo samo on'yomi, na primer 腺 (on'yomi: sen せん, kar pomeni: žleza).
Yamato kotoba deli govora
Druge besede, kot so glagoli, pridevniki in prislovi, so običajno zapisane v kombinaciji kanji in hiragana, pri čemer je koren besede zapisan v kanji, pregibni morfemi (deli besede, ki ne spreminjajo osrednjega pomena korena besede) pa so zapisani v hiragani. Na primer, domači japonski glagol, ki pomeni "plavati", je oyogu v preprosti obliki, kjer je zapisan kot 泳ぐ v kanji in hiragani. Kanji 泳 kaže pomen glagola, medtem ko ぐ (gu) kot v oyo-gu kaže, da je beseda v preprosti obliki. Vljudnostna oblika "plavati" je oyogimasu, ki je v kanji in hiragani zapisana kot 泳ぎます. Ponovno ima isti kanji, vendar se konča z različnimi zlogi ぎます (gi-ma-su) kot v oyo-gimasu, kar kaže, da je beseda v vljudnostni obliki. Domači japonski pridevniki se navadno končajo z zlogom い (-i), kot so besede hayai (kanji in hiragana: 速い, samo hiragana: はやい, pomen: hiter), takai (kanji in hiragana: 高い, samo hiragana: たかい, pomen: visok, visok) in ookii (kanji in hiragana: 大きい, samo v hiragani: おおきい, kar pomeni: velik ali velika), medtem ko so domači japonski prislovi preprosto pridevniki, ki se končajo na く (-ku) in ne na い, na primer hayaku (kanji in hiragana: 速く, samo v hiragani: はやく, kar pomeni: hitro).
Samostalniki, ki temeljijo na pridevnikih, se končajo na zlog さ (-sa), kot so hayasa (kanji in hiragana: 速さ, samo hiragana: はやさ, pomen: hitrost), takasa (kanji in hiragana: (kanji in hiragana: 高さ, samo hiragana: たかさ, pomen: višina) in ookisa (kanji in hiragana: 大きさ, samo hiragana: おおきさ, pomen: velikost/velikost).
Včasih so samostalniki v japonščini lahko zapisani z več kanji. To so običajno lastni samostalniki, kot so družinska imena ali imena krajev. Japonska družinska imena so običajno yamato kotoba, na primer Tanaka (kanji: 田中, hiragana: たなか), Yamamoto (kanji: 山本, hiragana: やまもと) in Kobayashi (kanji: 小林, hiragana: こばやし). Večina japonskih krajevnih imen je tudi yamoto kotoba, na primer Ōsaka (kanji: 大阪, hiragana: おおさか), Ehime (kanji: 愛媛, hiragana: えひめ) in Hirošima (kanji: (kanji: 広島, hiragana: ひろしま), čeprav je tudi veliko japonskih krajev s kitajskimi imeni, kot so Tōkyō (kanji: 東京, hiragana: とうきょう), Mt. Fuji ali Fuji-san (kanji: 富士山, hiragana:ふじさん) in Honshū (kanji: 本州, hiragana: ほんしゅう).
Medtem ko kardinalna števila (števila za merjenje stvari) v japonščini običajno temeljijo na kitajskih besedah, večina ordinalnih števil (števil za razvrščanje stvari) in celo nekatere besede za merjenje uporabljajo domače japonske besede. V naslednji tabeli so na levi strani kitajsko-japonske številke (japonske številke, ki temeljijo na kitajščini), na desni pa domače japonske številke.
| Število v hindujsko-arabskih številkah | Številka v kanji | Kitajsko-japonske številke | Nativna japonska številka |
| 1 | ichi | hitotsu | |
| 2 | ni | futatsu | |
| 3 | san | mittsu | |
| 4 | shi | yottsu | |
| 5 | pojdi na | itsutsu | |
| 6 | roku | mutsu | |
| 7 | shichi | nanatsu | |
| 8 | hachi | yatsu | |
| 9 | kyū | kokonotsu | |
| 10 | jū | preveč | |
| 20 | ni-jū | hatachi |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so Yamato kotoba?
O: Yamato kotoba so besede, ki izvirajo iz japonskega jezika.
V: Kakšno je kitajsko ime za Yamato kotoba?
O: Kitajsko ime za Yamato kotoba je wago.
V: Kateri so trije glavni viri japonskih besed?
O: Trije glavni viri japonskih besed so Yamato kotoba, kango in gairaigo.
V: Kaj so kango?
O: Kango so kitajske izposojenke v japonščini.
V: Kaj so gairaigo?
O: Gairaigo so izposojenke, izposojene iz jezikov, ki niso kitajski, zlasti iz angleščine po drugi svetovni vojni.
V: Kako se Yamato kotoba razlikuje od kango in gairaigo?
O: Yamato kotoba je izvirna beseda japonskega jezika, medtem ko sta kango in gairaigo izposojenki iz drugih jezikov.
V: Kako se Yamato kotoba uporablja v primerjavi s kango in gairaigo?
O: Yamato kotoba se uporablja za vsakdanje besedišče, medtem ko se kango in gairaigo uporabljata za bolj formalne situacije in strokovne izraze, običajno v pisni obliki.
Iskati