Predsedniške volitve ZDA 1968: Nixon, Humphrey, Wallace in umor RFK

Pregled predsedniških volitev ZDA 1968: Nixon proti Humphreyju, vpliv Wallacea in tragični umor Roberta F. Kennedyja — ključni dogodki, kandidati in izidi.

Na teh volitvah sta se pomerila nekdanji podpredsednik Richard Nixon in podpredsednik Hubert Humphrey. Guverner Alabame George Wallace je prav tako kandidiral s strani Ameriške neodvisne stranke.

Humphrey ni zmagal na jugu, ker je bil zelo liberalen in je podpiral državljanske pravice. Edina južna država, v kateri je zmagal, je bil Teksas (v katerem je zmagal tesno).

Richard Nixon je zmagal s 301 glasom volivcev. Hubert Humphrey je dobil 191 elektorskih glasov. George Wallace je prejel 46 elektorskih glasov, neverni elektor v Severni Karolini pa je volil Wallacea in njegovega protikandidata Curtisa LeMaya.

Aktualni predsednik ZDA Lyndon B. Johnson je lahko kandidiral, vendar se je odločil, da ne bo kandidiral. Johnson je 31. marca 1968 umaknil svojo kandidaturo in dejal: "Ne bom iskal in ne bom sprejel nominacije svoje stranke za še en mandat vašega predsednika."

Sedanji generalni državni tožilec Robert F. Kennedy, brat nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je bil resen predsedniški kandidat, preden ga je 5. junija 1968 v Los Angelesu umoril Sirhan Sirhan, potem ko je zmagal na primarnih volitvah v Kaliforniji in Južni Dakoti za demokratsko kandidaturo za predsednika ZDA.

Ozadje volitev

Volitve leta 1968 so potekale v času močnih družbenih napetosti: vojna v Vietnamu je bila globoko nesankcionirana in nepopularna, v ZDA je rasna segregacija in gibanje za državljanske pravice povzročalo velike spremembe, maja in junija pa je vlado pretresla tudi umor Martina Luthra Kinga (4. aprila 1968), ki je sprožil množične nemire po državi. To politično in družbeno ozračje je oblikovalo kampanje kandidatov in odločanje volivcev.

Primarne volitve in demokratska konvencija

V demokratskih primarnih volitvah so se pojavili močni izzivalci: senator Eugene McCarthy je z glasovanjem proti vojni demonstriral nezadovoljstvo z administracijo Lyndona Johnsona, kasneje pa se je v tekmo vključil tudi Robert F. Kennedy, kar je razdelilo volilno bazo. Po Johnsonovi odločitvi, da ne kandidira, se je Hubert Humphrey pojavil kot kandidat iz vrst stranke, vendar je v večini primarnih glasovanj ostal v ozadju, ker ni kandidiral v številnih državah.

Demokratska nacionalna konvencija v Chicagu poleti 1968 je bila pretresena zaradi protestov in hudih spopadov med protestniki in policijo, kar je negativno vplivalo na podobo stranke in oslabelo njeno zmožnost, združiti različne frakcije pred generalnimi volitvami.

Kandidature in kampanje

Richard Nixon je vodil kampanjo, osredotočeno na obljube "zakona in reda" ter nagovarjanje tako imenovane "tihih večin" — volivcev, ki so bili utrujeni od nemirov in sprememb ter so zahtevali stabilnost. Njegova strategija je vključevala tudi tako imenovano "južno strategijo", s katero je želel pritegniti nezadovoljne južne volivce, ki so se oddaljili od demokratov zaradi vprašanja državljanskih pravic.

Hubert Humphrey je bil tesno povezan z administracijo Lyndona Johnsona in je trpel zaradi povezanosti z vojno v Vietnamu, čeprav je imel močnejše pristaše v mestih in med delavskim razredom.

George Wallace je izkoristil odpor proti federalnim posegom glede rasnih vprašanj in privabil volivce, ki so bili proti hitrim spremembam civilnih pravic — njegova kandidatūra kot predstavnik Ameriške neodvisne stranke je razbila tradicionalne glasove in dodatno zapletla izide v nekaterih zveznih državah.

Uboj Roberta F. Kennedyja in njegove posledice

Umor Roberta F. Kennedyja 5. junija 1968 v Los Angelesu je bil šok za javnost in demokratsko stranko. RFK je imel veliko privržencev, zlasti med mladimi in afroameriškimi volivci; njegovo odstranitev iz politične arene je onemogočila konsolidacijo glasov, ki bi lahko protiutežili Nixonovi kampanji. Njegova smrt je še bolj razdelila demokratsko stranko in oslabila njen volilni potencial v ključnih regijah.

Rezultati in pomen volitev

V elektorskem kolegiju je zmagal Richard Nixon z 301 glasovi, Hubert Humphrey je prejel 191 elektorskih glasov, George Wallace pa 46. V državnem (popularnem) glasu je bilo razmerje tesno; Nixon je dobil približno 43,4 % glasov, Humphrey približno 42,7 %, Wallace pa okoli 13–14 %.

Volitve leta 1968 so imele dolgoročen vpliv na ameriško politiko: okrepile so polarizacijo glede vprašanj rasnih pravic in vojne, pospešile prestrukturiranje volilnih zavezništev (zlasti v južnih zveznih državah) in postavile temelje za Nixonovo administracijo z močnim poudarkom na zakonodaji o javnem redu in zunanji politiki, vključno z nadaljnjimi prizadevanji za končanje vojne v Vietnamu na način, ki bi bil sprejemljiv za ameriško javnost.

Če želite, lahko dodam seznam zveznih držav, ki jih je osvojil vsak kandidat, ali predstavim podrobnejše statistike glasovanja po regijah.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je zmagal na predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike leta 1968?

V: Kdo je bil leta 1968 aktualni podpredsednik?

V: Kaj je rekel Lyndon B. Johnson, ko je umaknil svojo kandidaturo za še en predsedniški mandat?

V: Kdo je 5. junija 1968 umoril Roberta F. Kennedyja?

V: Za koliko volilnih glasov je zmagal Richard Nixon?

V: Zakaj Hubert Humphrey na teh volitvah ni osvojil nobene južne države?

Išči po črki