Alfred Cortot (1877–1962): francosko-švicarski pianist, dirigent in pedagog
Alfred Denis Cortot (rojen 26. septembra 1877 v Nyonu, umrl 15. junija 1962 v Lozani) je bil francosko-švicarski pianist in dirigent. Je eden najslavnejših glasbenikov 20. stoletja. Znan je bil predvsem po igranju klavirske glasbe romantičnih skladateljev 19. stoletja, kot sta Chopin in Schumann. Z violinistom Jacquesom Thibaudom in violončelistom Pablom Casalsom je ustanovil klavirski trio. Bil je učitelj klavirja in dirigent.
Življenje in izobraževanje
Alfred Cortot se je rodil v Švici, vendar je večino svoje glasbene poti razvil v Franciji. Svoje glasbeno izobraževanje je nadaljeval v glasbenih središčih Pariza, kjer se je uveljavil kot izrazit interpret in virtuoz. Njegov pečat na francoski glasbeni sceni je postal viden še dodatno s pedagoškim delom in ustanovitvenimi pobudami v izobraževanju mladih pianistov.
Kariera in repertoar
Cortot je postal slaven kot specialist za romantični in zgodnje moderni repertoar. Poleg Chopina in Schumanna je pogosto izvajal dela drugih avtorjev, pri katerih je iskal izrazito pesniško in barvito interpretacijo. Njegov nastopni katalog je zajemal solistične recitale, kamerne zasedbe in nastope kot dirigent.
Ena najpomembnejših aktivnosti je bilo sodelovanje v terciu z Jacquesom Thibaudom in Pablom Casalsom, s katerim so nastopali po Evropi in svetu ter postavili visoke standarde kamerne glasbe tistega časa.
Pedagoško delo in izdajateljska dejavnost
Cortot je bil tudi plodovit pedagog. Soustanovil je glasbeno izobraževalno ustanovo v Parizu (École Normale de Musique), kjer je poučeval številne mlade pianistke in pianiste ter vplival na naslednje generacije tolmačev klavirske literature. Njegove pedagoške metode so poudarjale vživeto fraziranje, barvo tona in izražanje, pogosto z velikim poudarkom na poetski strani glasbe.
Poleg poučevanja je Cortot pripravil tudi vrsto urejenih izdaj klavirske literature z interpretacijskimi in tehničnimi opombami (znane kot Cortotove izdaje), ki so še danes v uporabi pri študiju in pripravi izvedb.
Snemanje in interpretativni slog
Cortot je posnel veliko dela, od solističnih recitalov do komornih in orkestralnih izvedb. Njegovi posnetki so znani po izjemni muzikalnosti, svobodni rabi tempi in izstopajoči sposobnosti oblikovanja fraze. Zaradi tega so njegova izvajanja še vedno cenjena kot izjemno inspirativna, čeprav jih nekateri kritikijo zaradi občasnih tehničnih nepravilnosti ali pripovedne svobode, ki danes velja za neortodoksno.
Spornost v času druge svetovne vojne
Med drugo svetovno vojno je Cortot sodeloval v nekaterih radijskih in kulturnih aktivnostih, ki so potekale v času okupacije; po koncu vojne je bilo njegovo vedenje predmet obtožb in upravnih postopkov zaradi suma sodelovanja z okupacijskimi oblastmi. Ta stran njegove osebne zgodbe je dolgotrajno razpravljena in je vplivala na dojemanje njegove javne vloge v povojnem obdobju. Kljub temu njegova umetniška zapuščina ostaja predmet študija in občudovanja.
Pomen in zapuščina
Alfred Cortot velja za enega najvplivnejših pianistov in pedagogov 20. stoletja. Njegovi posnetki in učne izdaje še naprej služijo kot pomemben vir za razumevanje romantične interpretacije in klavirske fraze. Čeprav je njegovo delovanje spremljala tudi kontroverza, ostaja Cortot v zgodovini glasbe zabeležen kot umetnik, ki je močno oblikoval slog in pristop do klavirske literature.
Alfred Cortot
Zgodnje življenje in izobraževanje
Cortot (izgovori se "Cor-toe") se je rodil v Nyonu v francosko govorečem delu Švice. Njegov oče je bil Francoz, mati pa Švicarka. Cortot je študiral na pariškem konservatoriju. Njegova učitelja sta bila Emile Descombes in Louis Diémer. Leta 1896 je prejel prvo nagrado (premier prix). Njegov prvi javni koncert je bil leta 1897 na Concerts Colonne, ko je zaigral Beethovnov 3. klavirski koncert. Opernim pevcem je pomagal pri učenju glasbe in postal pomočnik dirigenta na Bayreuthskem festivalu. Leta 1902 je dirigiral Wagnerjevo opero Götterdämmerung. To je bilo prvič, da so jo izvedli v Parizu. Ustanovil je koncertno družbo, ki je izvajala Wagnerjev Parsifal, Beethovnovo Missa solemnis, Brahmsov Nemški rekviem in nova dela francoskih skladateljev.
Kariera
Leta 1905 je Cortot z Jacquesom Thibaudom in Pablom Casalsom ustanovil trio, ki je postal najslavnejši klavirski trio tistega časa. Še vedno obstaja več posnetkov njihovega igranja. Med letoma 1907 in 1923 je Cortot poučeval na pariškem konservatoriju, kjer so bili njegovi učenci Clara Haskil, Dinu Lipatti in Vlado Perlemuter. Leta 1919 je ustanovil École Normale de Musique de Paris. Številni ljudje so ga prihajali poslušat, da bi ga poučevali o izvajanju klavirske glasbe. Veliko je potoval in tudi dirigiral slavnim orkestrom. Umrl je v Lozani.
Druga svetovna vojna
Mnogi se z njim niso strinjali, ko je med drugo svetovno vojno podprl nemško okupacijo Francije. Igral je na nekaterih koncertih, ki so jih podpirali nacisti. Morda je na teh koncertih igral samo zato, ker mu je bila všeč nemška glasba, vendar si je s tem pridobil nekaj sovražnikov. Njegova žena Clothilde Breal je bila judovskega porekla, njena sestrična Lise Bloch pa je bila poročena z Leonom Blumom, prvim Judom, ki je postal predsednik sveta ali predsednik vlade v Franciji. Cortot in Blumova sta bila dobra prijatelja, čeprav mu je bilo za eno leto prepovedano nastopati v Franciji.
Prispevek
Slovel je po igranju klavirske glasbe Chopina in Schumanna, Cortot je pripravil izdaje glasbe obeh skladateljev. Imel je izvrstno tehniko, vendar mu je na koncertih pogosto pešal spomin in je na svojih ploščah občasno puščal napačne note. Kljub temu je bil, kadar je igral dobro, eden največjih pianistov svojega časa.
