Darius Milhaud — francoski skladatelj Les Six, jazz in politonalnost
Darius Milhaud (izgovori se "DAR-yus MEE-oh") (rojen 4. septembra 1892 v Marseillu, umrl 22. junija 1974 v Ženevi) je bil francoski skladatelj. Bil je član skupine Les Six. Je eden najpomembnejših francoskih skladateljev 20. stoletja. Napisal je več kot 400 skladb. Na njegovo glasbo sta pogosto vplivala jazz in politonalnost (glasba v več tonih hkrati).
Življenjepis na kratko
Darius Milhaud se je rodil v Marseillu v družini z judovskimi koreninami. Po študiju v Franciji je svojo glasbeno pot razvijal v različnih smereh: pisal je simfonično glasbo, opere, balete, komorno glasbo, sakralne skladbe in tudi glasbo za film. Med prvo svetovno vojno je potoval in živel tudi v Braziliji, iz tega obdobja izhajajo pomembne skladbe z latinskoameriškimi vplivi.
Stil in prispevki
Milhaud je znan po svoji izvirni rabi politonalnosti — istočasni sopojavi več različnih tonalitet — kar je postalo njegov prepoznaven izraz. Poleg tega je v svojih delih pogosto združeval elemente jazza, brazilske ljudske glasbe in francoske neoklasične estetike. Njegova glasba je pogosto ritmično živahna, barvita in polna melodij, hkrati pa tudi pedagoško jasna in strukturirana.
Pomembnejše skladbe
- La création du monde (1923) — baletna simfonija močno zaznamovana z jazzom;
- Le bœuf sur le toit — šarmanten balet in kabaretska skladba z brazilsko barvo;
- Saudades do Brasil — zbirka plesnih gibov in prizorov, navdihnjena z Brazilijo;
- Scaramouche — priljubljena skladba za klavir (in kasneje prirejena za druge zasedbe), pogosto izvajana kot koncertna uspešnica.
Poučevanje in vpliv
Med drugo svetovno vojno, zaradi rasnih zakonov in razmer v Evropi, je Milhaud odšel v Združene države, kjer je tudi poučeval. Med njegovimi učenci so bili pomembni glasbeniki, med drugim ameriški jazzovski pianist Dave Brubeck, kar poudarja Milhaudov vpliv tudi izven strogega klasičnega sveta. Po vojni se je vrnil v Evropo, a je z ameriškimi glasbenimi vezmi ohranil tesne stike še naprej.
Zapustina
Milhaud je zapustil izjemno bogat in raznolik opus, več kot 400 del, ki so vplivala na razvoj glasbe 20. stoletja. Njegova odprtost do različnih glasbenih slogov — od jazza in brazilske glasbe do modernih harmonij — je širila meje tradicije in omogočila novim smerem, da se razvijejo. Danes ga cenijo tako izvajalci klasične glasbe kot glasbeniki, ki iščejo križišča z džezom in folklorno glasbo.
Priporočilo za poslušanje: začnite z deli La création du monde, Le bœuf sur le toit in Scaramouche, da dobite dobro predstavo o njegovem slogovnem razponu in značilni barvi glasbe.
Darius Milhaud
Življenje
Milhaudova družina je bila judovska. Odraščal je v Aix-en-Provence. Njegov oče je bil trgovec z mandlji. Ko je bil zelo majhen, je pogosto poslušal pesmi, ki so jih prepevale ženske, ki so prebirale orehe. To so bile ljudske pesmi iz Provanse. Ko je bil mlad, se je rad sprehajal po Provansi. To je bil pomemben del njegovega življenja.
Milhaudovi starši so imeli radi glasbo. Njegov oče je bil pianist in je pogosto igral na lokalnih glasbenih srečanjih. Njegova mati je imela lep kontraaltni glas. Pri sedmih letih se je naučil igrati violino. Všeč mu je bila glasba Clauda Debussyja, ki ga je nekoč spoznal.
Milhaud je študiral na pariškem konservatoriju, kjer je spoznal Arthurja Honeggerja in Germaine Tailleferre, ki sta prav tako postala člana skupine Les Six. Kompozicijo je študiral pri Charlesu-Marie Widorju, harmonijo in kontrapunkt pa pri Andréju Gédalgeu. Študiral je tudi zasebno pri Vincentu d'Indyju. Sam se je naučil igrati klavir. V Parizu je lahko poslušal glasbo številnih velikih skladateljev.
Ko je v prvi svetovni vojni padel njegov tesen prijatelj, je bil zelo žalosten in se je odločil, da bo odšel v Brazilijo. Tam je skoraj dve leti dešifriral kode. Všeč so mu bili zvoki džungle. Ti zvoki so vplivali na njegovo glasbo. Drug velik vpliv je imel jazz, ki ga je slišal leta 1922 v New Yorku.
Milhaud se je vrnil v Francijo in trdo delal. Pogosto je potoval. Leta 1940 je moral emigrirati v Združene države Amerike, ker so nacisti aretirali judovske glasbenike. V Ameriki je predaval.
Njegovo zdravje je postalo slabo. Skoraj vse odraslo življenje je bolehal za revmatoidnim artritisom in leta 1948 je bil že na invalidskem vozičku. Kljub temu je še vedno potoval in poučeval, dokler je bilo mogoče. Verjetno je bil njegov najslavnejši učenec Dave Brubeck.
Leta 1925 se je Milhaud poročil s svojo sestrično, igralko Madeleine Milhaud. V glasbenih delih svojega moža je pogosto igrala govoreče vloge. V njegovih zadnjih letih se je posvetila skrbi zanj. Umrla je 17. januarja 2008 v Parizu v starosti 105 let.
