Arthur Honegger (10. marec 1892 – 27. november 1955) je bil švicarski skladatelj, ki se je rodil v Le Havru v Franciji in velik del svojega življenja preživel v Parizu. Bil je član skupine skladateljev Les Six, vendar se je njegov slog bistveno razlikoval od mnogih članov te skupine. Najbolj znano med njegovimi deli je orkestralna skladba Pacific 231, ki posnema zvok parne lokomotive in je postala ena najbolj prepoznavnih predstav njegovih motoričnih ritmov in orkestralne barve.
Življenje in izobrazba
Njegovo polno ime je bilo Oscar-Arthur Honegger, vendar je vedno uporabljal le Arthur. Najprej je harmonijo in violino je študiral v Parizu, vendar so se starši kasneje preselili v Zürich v Švici, kjer je nadaljeval izobraževanje na konservatoriju. Po vrnitvi v Pariz je študiral pri uglednih učiteljih, med drugim pri Charlesu-Marie Widorju in Vincentu d'Indyju, kar je pomembno vplivalo na njegovo tehnično izobrazbo in glasbeni pogled.
Umetniška pot in pomembnejša dela
V zgodnjih dvajsetih letih je Honegger dosegel širšo prepoznavnost z "dramatičnim psalmom" Le Roi David (Kralj David), ki ga zbori še danes pogosto izvajajo. Njegova dela pogosto združujejo zborovsko, gledališko in orkestralno izraznost. Med pomembnejšimi stvaritvami so tudi balet Le dit des jeux du monde (1918) in monumentalni oratorij/gledališka oratorijska dela, med katerimi izstopa Jeanne d'Arc au bûcher — dramatična priredba življenjske zgodbe Johanke iz Arka, za katero je Honegger napisal izjemno zrelo in barvito glasbo.
Honegger je napisal tudi več simfonij (skupaj pet številčnih simfonij), med katerimi je posebej znana Symphonie liturgique (št. 3), pa tudi obsežno sakralno, komorno in filmsko glasbo. Njegova ukupna zapuščina vključuje orkestralne poeme, zborska dela, komorno glasbo in več koncertnih sklopov. Poleg koncertnih in gledaliških del je avtor tudi glasbe za film ter skladb za komorni ansambel in solo inštrumente.
Osebno življenje in čas vojn
Leta 1926 se je poročil z Andrée Vaurabourg, pianistko in sošolko na pariškem konservatoriju. Pogosto sta skupaj nastopala na turnejah, njegova žena pa je pogosto igrala klavirske partije za njegove kompozicije. Imela sta hčerko Pascale (rojena 1932). Honegger je imel tudi sina Jeana-Clauda (1926–2003), katerega mati je bila pevka Claire Croiza.
Med drugo svetovno vojno Honegger ni mogel zapustiti Pariza in se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Kljub težkim okoliščinam je nadaljeval s pisanjem resne glasbe, med drugim več zborovskih in sakralnih skladb ter številnih simfoničnih del.
Zdravje, smrt in zapuščina
Leta 1947 je Honegger doživel hud srčni infarkt, po katerem je močno zmanjšal obseg ustvarjanja. Osem let kasneje je v Parizu umrl zaradi drugega srčnega napada. Njegova glasba ostaja pomemben del 20. stoletja: izvaja se jo v koncertnih dvoranah, na festivalih in v zborovskem repertoarju po vsem svetu.
Glasbeni slog in vplivi
Honeggerjeva glasba se razlikuje od glasbe drugih članov skupine Les Six. Bil je močno navdihnjen z izrazito evropsko tradicijo: imel je naklonjenost do romanskih in germanskih vplivov, zlasti do romantične glasbe skladateljev, kot so Wagner, Strauss in Reger, hkrati pa ga je pritegnila tudi kontrapunktna jasnost Bachove glasbe. Njegov slog je na splošno tonalen, a pogosto prepreden z močnimi disonancami, kompleksno ritmiko in gostim orkestriranjem.
Posebno značilna je njegova smelost v ritmih in zvočnih slikah: Honegger je oboževal vlake in mehanične zvočne motive, kar najbolje izpričuje Pacific 231, skladba iz leta 1923, ki z orkestralnimi sredstvi upodablja gibanje in moč parne lokomotive. Njegova dela pogosto izražajo občutek monumentalnosti, dramatičnosti in poglobljene sakralne resnosti, hkrati pa ne manjkajo tudi bolj intimne in lirične skladbe.
Honegger je bil skladatelj, ki je znal združiti tradicionalno glasbeno obrt z modernimi izrazi in ustvariti jezik, ki je obenem dostopen in tehnično zahteven. Njegova zapuščina ostaja pomembna za razumevanje francosko-švicarskega glasbenega prostora prve polovice 20. stoletja.
