Bodo (बर') ali Mech je sino-tibetanskijezik ljudstva Bodo v severovzhodni Indiji in Bengaliji. Je eden od uradnih jezikov indijske zvezne države Assam. Je eden od 22 rednih jezikov, ki imajo v Indiji poseben ustavni status. Jezik Bodo se od leta 1963 piše s pisavo devanagari. Pred tem je bil zapisan s pisavo bodo.

Razširjenost in govorce

Jezik Bodo govori predvsem narod Bodo, ki živi v nizinskih predelih severovzhodne Indije, zlasti v zvezni državi Assam. Govorci se pojavljajo tudi v sosednjih območjih Zahodnega Bengala in v manjšem številu v drugih bližnjih regijah. Po popisu iz leta 2011 je število govorcev približno 1,5 milijona, vendar se ocene lahko razlikujejo zaradi preseljevanja in zadnjih demografskih sprememb.

Značilnosti jezika

Bodo spada v sinotibetanščino, natančneje v skupino Boro–Garo. Jezik je večinoma SOV (subjekt–objekt–glagol) glede na besedni red in ima aglutinativne poteze — slovnični pomen se pogosto prenaša z afiksi in zaporedjem členov. Bodo je tonsko obarvan jezik; ton ima fonološko vlogo pri ločevanju pomenov besed in pri nekaterih slovničnih oblikah. V slovnici so značilne postopne spremembe preko sufiksov, uporaba postpozicij in sistem za tvorbo števila, sklona ter časovnih oblik.

Pisava, književnost in izobraževanje

Standardna pisava Bodo je devanagari, uvedena leta 1963 za pisno rabo v šolstvu in upravi. Pred tem so bili za zapis uporabljeni različni lokalni sistemi, omenjena je tudi tradicionalna pisava bodo. V 20. stoletju se je razvila moderna književnost v bodo, ki vključuje poezijo, prozo, drame in strokovna besedila. Pomembno vlogo pri razvoju jezika in književnosti ima kulturna in jezikovna organizacija Bodo Sahitya Sabha, ki je delovala za standardizacijo jezika, spodbujevala izobraževanje v bodo in izdajanje knjig.

Status in upravna raba

Bodo ima v Indiji poseben ustavni položaj kot en od 22 uradno priznanih jezikov (»scheduled languages«). Poleg tega ima v nekaterih upravnih enotah in na lokalni ravni pravico do uradne rabe; v območjih z večino Bodo govorcev se jezik uporablja v šolah, lokalni upravi in medijih (časopisi, radio, televizija). Obstajajo prizadevanja za širitev izobraževanja v bodo in za uporabljanje jezika v uradnih postopkih na področjih, kjer je velik delež govorcev.

Raziskave in ohranjanje

Jezik je predmet lingvističnih raziskav, zlasti z vidika tipologije sinotibetanščine, tonskih sistemov in zgodovine Boro–Garo skupine. Ohranjanje in promocija jezika vključujeta razvoj učbenikov, leposlovja in medijskih vsebin v bodo ter lokalne programe za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete.

Za več informacij o posebnostih slovnice, narečjih in sodobnih virih literature v bodo je priporočljivo poiskati strokovne članke, učbenike ali vire lokalnih jezikovnih organizacij.