Bodo jezik

Zgodovina in jezikovna klasifikacija

Bodo je sino-tibetanski jezik skupine Bodo. Tesno je povezan z jezikoma dimasa in tiwa (lalung) v Assamu. Prav tako je soroden jeziku Garo iz Meghalaye in jeziku Kokborok iz Tripure. Bodo govoreča območja v Assamu se raztezajo od Dhubrija na zahodu do Sadiya na vzhodu. V Alipurduarju, Cooch Beharju in Jalpaiguriju ter drugih delih Bengalije so Bodoi znani kot "Mech". Po popisu iz leta 1991 je bilo število prebivalcev, ki govorijo borovsko, 1 984 569 (Bodo 1 324 748), (Mech 659 821). Vendar pa poročila o popisu prebivalstva za pleme Bodo vključujejo samo Bodo. Ne vključuje plemena Mech. Beseda "Boro" pomeni jezik in skupnost. Izgovarja se z visokim tonom na drugem zlogu.

Dialekti

Narečja, ki se govorijo na tem območju, lahko razdelimo v tri glavne skupine:

1. Zahodno borovsko narečje, {(Sønabari) WBD}:
2. Vzhodnoboroško narečje, {(Sanzari) EBD} in
3. Južno borovsko narečje, {(Hazari) SBD}.

V okrožjih Kokrajhar in Bongaigaon se govori narečje zahodnih Boro. Dialekte vzhodnih Bodo govorijo predvsem v okrožjih Barpeta, Nalbari in Kamrup ter v nekaterih delih Darranga. Narečje zahodnega Bodo je pridobilo status standardnega narečja. Razvilo je tudi pisno obliko. Razlike med tema dvema narečnima skupinama so predvsem fonološke in leksikalne.

Bodo jezik v Assamu ima vsaj štiri jasno razmejena narečna območja z zadostnim številom narečnih različic. To so severovzhodno, jugozahodno, severnosrednje in južno narečno območje. Vsako od njih se med seboj razlikuje.

Geografska razširjenost

Ethnologue navaja naslednja okrožja, v katerih se govori bodo. Bodo se govori predvsem v nižinah in predgorju Assama in Zahodne Bengalije.

• Assam
• Okrožje Darrang
• Okrožje Nagaon
• Okrožje Kamrup
• Okrožje Goalpara
• Okrožje Sibsagar
• Okrožje Lakhimpur
• Zahodna Bengalija
• Kalkuta
• okrožje Jalpaiguri
• Okrožje Cooch Behar
• Manipur
• okrožje Chandel (v Tengnoupalu)
• Meghalaya
• 7 vasi v bloku Tikrikilla okrožja West Garo Hills
• Okrožje East Khasi Hills

Zgodovina

Čeprav je jezik Bodo bogat in starodaven, do drugega desetletja 20. stoletja ni imel pisne literature. Krščanski misijonarji, ki so prišli na bodo govoreča območja oznanjat svojo vero, so objavili nekaj knjig o veri, pravljic, rim in pesmi. Misijonarji so izdali tudi nekaj knjig o slovnici in slovarju. Reverend Sidney Endle je leta 1884 sestavil knjigo An Outline of the Kachari Grammar. Slovnica temelji na narečju okrožja Darrang. Endle je napisal tudi pomembno knjigo o Bodoših. Njen naslov je The Kachari. Knjiga je izšla leta 1911 in vsebuje poglavja o družbenih običajih, kmetijskih praksah, praznikih, prehranjevalnih navadah, obredih, obrti in tekstilu Bodosov. Knjiga je vključevala tudi primere ljudskih pravljic, rim in slovnic Bodoov. Zbirka Bodo Folktales and Rhymes (1895) J. D. Andersona je vključevala sedemnajst bodoških ljudskih pravljic, prevedenih v angleški jezik. To je dodatek k izvirnim različicam v jeziku Bodo.

Leta 1963 se je jezik začel uporabljati pri pouku v osnovnih šolah na območjih, kjer prevladujejo Bodo. Bodo jezik se uporablja v šolah do srednješolske ravni. Z odprtjem podiplomskega študija bodo jezika je jezik postal predmet ponosa. Bodo književnost se od leta 1996 uporablja na Univerzi v Guwahatiju. V jeziku bodo je zdaj veliko število knjig poezije, dramatike, kratkih zgodb, romanov, biografij, potopisov, otroške literature in literarne kritike. Čeprav so na govorjeni jezik vplivale druge skupnosti in narečja, ga je v okrožju Udalguri in okolici še vedno mogoče slišati v čisti obliki.

Sistem pisanja

Jezik je uradno zapisan v pisavi devanagari. Dolgo se je uporabljala tudi latinica in asamska pisava. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je jezik nekoč uporabljal zdaj izgubljeno pisavo Deodhai. Vendar pa se uporaba črk v bodoščini razlikuje od uporabe devanagarija.

Sorodne strani

• Bodo ljudje
• Bodo Gramatika
• Bodo Sahitya Sabha
• Jezik Kokborok