Boemija: zgodovina in značilnosti boemskega načina življenja

Zgodovina boemskega življenja: pariški umetniki Montmartra, svoboda izražanja, revščina in vpliv na sodobno kulturo — odkritja in ključne značilnosti boemije.

Beseda Bohemian ima zanimivo zgodovino. V Parizu so jo prvič uporabljali za Cigana, ker je veliko ljudi napačno verjelo, da Cigani prihajajo iz Češke (pokrajine Bohemije). Iz francinskega jezika (bohémien) se je pomen z raziskovalno-izseljeniškega označevanja razširil v kulturo 19. stoletja in postal sinonim za nekonvencionalen umetniški način življenja. V Parizu je nastala posebna skupnost umetnikov, ki so delili način življenja, vrednote in težave.

Zgodovinski razvoj boemije v Parizu

V poznem 19. stoletju je Pariz postal osrednje zbirališče ustvarjalcev iz različnih krajev. Veliko jih je prihajalo v mesto, da bi iskalo navdih, se učili drug od drugega in iskali publiko za svoje delo. V tem obdobju so nastali tudi znani literarni in umetniški prikazi boemskega življenja — na primer pisec Henri Murger in njegova dela, na katerih sloni opera La bohème Giacoma Puccinija, so močno prispevali k uveljavitvi besede v javnem diskurzu.

Številni umetniki so živeli na Montmartru, nedaleč od Moulin Rouge. Eden najslavnejših slikarjev, ki so živeli na Montmartru, je bil Henri Toulouse-Lautrec. Rad je slikal plesalke in prostitutke ter izdelal številne plakate za oglaševanje nočnih klubov — ti plakati so danes znana umetniška dela. Tudi mnogi drugi (na primer mlajši Picasso) so preživeli obdobja v pariških umetniških središčih, kar je prispevalo k raznolikosti in dinamiki boemskega okolja.

Karakteristike boemskega načina življenja

V 20. stoletju se je beseda "boemski" razširila v druge države in se je uporabljala za opis življenja številnih različnih umetnikov. Kar je veljalo za "boemsko", ni bila le revščina, ampak tudi niz vrednot in navad, ki so pogosto vključevale:

• Umetniško prednost: ustvarjanje in svoboda izražanja sta bila pomembnejša od materialnega udobja;
• Neurejena ali nestalna zaposlitev: zaslužek je bil pogosto nepravilen in odvisen od razstav, nastopov ali naročil;
• Preprost ali zanemarjen videz: stara, rabljena oblačila in skrb za praktičnost namesto za modo;
• Kolektivno bivanje: skupne sobe na podstrešjih ali najcenejše sobe, kjer so si umetniki delili prostor in stroške;
• Komunanje vrednot: nasprotovanje konservativnim družbenim normam, eksperimentalnost v politiki, veri in spolnosti;
• Družabno in intelektualno mreženje: obisk kavarn, salonov in ateljejev za izmenjavo idej in sodelovanje.

Ljudje, ki so jih imenovali "boemi", so bili pogosto zelo revni, saj so se poskušali preživljati s slikanjem, igranjem ali pisanjem. Težko so se preživljali; običajno so nosili stara ali rabljena oblačila in si niso mogli privoščiti dragega videza. Pogosto so si delili sobo na strehi hiše, ki je bila poceni — pozimi mrzla, poleti vroča, v njej pa so včasih živele tudi ptice. V nekaterih pogledih je bilo življenje boemskega umetnika težko, vendar je omogočalo svobodo izražanja, ki je v bolj konservativni družbi pogosto ni bilo mogoče najti. Zato so včasih tudi študentje iz bogatejših družin izbrali "boemski način življenja", da bi doživeli to svobodo.

Boemska središča po svetu in sodobne oblike

Boemske skupnosti se niso ohranile le v Parizu. V 20. stoletju so se podobna središča oblikovala tudi drugod: Montparnasse v Parizu, Bloomsbury v Londonu, Greenwich Village v New Yorku in druga kulturna četrta so postala znana po svoji umetniški in intelektualni rasti. V sodobnem času so se nekateri elementi boemije preoblikovali v modne sloge (npr. "boho") ali v subkulture, ki se povezujejo z alternativno glasbo, oblačenjem in življenjskim slogom.

Problemi in paradoksi

Ena od težav teh območij je, da so kmalu postala modna tudi za bogate ljudi. Ko se četrti preoblikujejo v priljubljena in trendovska mesta, cene najemnin narastejo, revnejši umetniki in študentje pa so izrinjeni. Ta proces — gentrifikacija — pogosto uniči prvotni ustvarjalni duh, ki je četrt naredil zanimivo. Hkrati pa je boemski mit tudi romantiziran: revščina in težave so pogosto idealizirane v literaturi in filmu, medtem ko pozabljamo realne stiske mnogih ustvarjalcev.

Vpliv na kulturo

Boemski način življenja je močno vplival na literaturo, glasbo, slikarstvo in gledališče. Dela, kot so opisane zgodbe o pariških umetnikih, opere, romani in vizualne podobe Montmartra in Moulin Rouge, so prispevali k trajni podobi umetnika kot svobodnega, strastnega in upornega posameznika. Čeprav se oblike spreminjajo, ideja boemije ostaja simbol ustvarjalnosti in iskanja avtentičnega izraza.

Boemski način življenja tako ostaja pomemben del kulturne zgodovine in še vedno navdihuje umetnike ter širšo javnost — od zgodovinskega Montmartra do sodobnih umetniških središč po svetu.

Češka območja

Češka območja v različnih mestih so:

• Pariz - Montmartre in Montparnasse
• Istanbul - Pera (Beyoglu)
• London - Chelsea, Camden Town in Soho
• München- Schwabing
• Beograd - Skadarlija
• Madrid- Lavapiés v Madridu
• Milano - Isola in Colonne di San Lorenzo
• New York - Greenwich Village, East Village in Chelsea
• Massachusetts - Provincetown
• Kalifornija - Carmel-by-the-Sea,
• San Francisco - okrožje Mission
• Chicago- Logan Square
• New Orleans - Francoska četrt
• Toronto - trg Kensington
• Mexico City - Coyoacán in Condesa
• Sydney - Kings Cross in Newtown
• Tokio - Shimokitazawa
• Vancouver - Commercial Drive

V 20. stoletju je bila ta stara hiša v New Orleansu znana kot zbirališče boemskih ljudi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni beseda "Bohemian"?

V: Kje so pogosto živeli boemi?

V: Kdo je bil slavni slikar, ki je živel na Montmartru?

V: Kako se je s časom spreminjal pomen besede "boemski"?

V: Zakaj imajo boemi pogosto težave s preživljanjem?

V: Ali so zunaj Pariza območja, kjer ljudje živijo boemski način življenja?

V: Zakaj se nekateri študenti odločijo za boemski način življenja?

Išči po črki