Peter Pears

Sir Peter Neville Luard Pears CBE (njegovo ime se rima z "cheers") (rojen 22. junija 1910 v Farnhamu, umrl 3. aprila 1986 v Aldeburghu) je bil angleški tenorist in življenjski partner skladatelja Benjamina Brittna.

Pears se je šolal na kolidžu Lancing. Nato je študiral glasbo na Keble Collegeu v Oxfordu. Bil je organist na Hertford Collegeu v Oxfordu, vendar je zapustil Oxford, ne da bi diplomiral. Pozneje je dva semestra študiral petje na Royal College of Music.

Brittena je spoznal leta 1934, ko je bil član BBC Singers. Pears in Britten sta imela prvi skupni recital leta 1937 na Balliol Collegeu v Oxfordu. Leta 1939 sta zaradi druge svetovne vojne skupaj odšla v Ameriko. Vendar sta se leta 1942 odločila, da se vrneta v domovino. V Angliji sta v londonski dvoraniWigmore skupaj izvedla Brittenov cikel pesmi Seven Sonnets of Michelangelo (Britten je bil odličen pianist), nato pa sta jih posnela za založbo EMI, kar je bil njun prvi skupni posnetek.

Peter Pears je bil velik navdih za Brittnovo vokalno pisanje. Številne Brittnove opere imajo glavno tenorsko vlogo, ki je bila napisana za Pearsa. Britten je napisal tudi več kot 100 pesmi s klavirsko spremljavo. Britten je napisal tudi dela za tenor in orkester. Med njimi so Les Illuminations, Nokturno, Serenada za tenor, rog in godala ter Canticles. V Brittnovih operah je pel Peter Grimes in Albert Herring (naslovni vlogi), Žrebčeva opera (Macheath), Owen Wingrave (sir Philip Wingrave), Billy Budd (kapitan Vere), The Turn of the Screw (Quint), Smrt v Benetkah (Aschenbach) in tri cerkvene prilike.

Pears je pomagal napisati besedilo za Sen kresne noči, ki temelji na Shakespearovi igri. V večini Brittnovih oper Pears poje resne vloge, v Snu kresne noči pa je imel komično vlogo: vlogo zvonarja Flute. V tej vlogi se je preoblekel v žensko in parodiral veliko operno pevko Joan Sutherland pri petju norega prizora iz opere Lucia di Lammermoor .

Pearsov glas je bil lirični tenor in ne težek operni glas. Britten je zanj izjemno spretno napisal glasbo, ki je njegovemu glasu zelo ustrezala. Redno je pel v Kraljevi opernihiši in številnih drugih opernih hišah v Evropi in Združenih državah Amerike.

Bil je tudi odličen pevec samospevov Franza Schuberta, običajno z Brittenom kot spremljevalcem, in pogosto je pel vlogo evangelista v Pasijonih Johanna Sebastiana Bacha.

Njegova zadnja velika vloga, ki jo je zanj napisal Britten, je bila Aschenbach v Smrti v Benetkah. To vlogo je pel leta 1973 na festivalu v Aldeburghu in naslednje leto v Kraljevi operni hiši. Britten je takrat zbolel za srčno boleznijo in je bil preveč bolan, da bi se udeležil predstav, umrl pa je leta 1976.

Pears je še naprej živel v Rdeči hiši v Aldeburghu. Po upokojitvi je še naprej poučeval mlade pevce v fundaciji Britten-Pears. Leta 1955 je prejel red CBE, leta 1977 pa viteški red.

V zadnjih letih je Pears trpel tudi za srčno boleznijo. Umrl je deset let za Brittenom. Pokopan je poleg njega na pokopališču cerkve svetega Petra in svetega Pavla v Aldeburghu.

Pearsovo petje je posneta na številnih posnetkih, med drugim skoraj vsa glasba, ki jo je Britten napisal zanj, ter vlogi evangelista v Pasijonu po Mateju in Pasijonu po Janezu Johanna Sebastiana Bacha in Geroncija v Elgarjevih Sanjah o Geronciju.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil sir Peter Neville Luard Pears?

V: Kdaj se je rodil?

V: Kakšen naziv je imel?

V: Kateri je njegov najpomembnejši dosežek?

V: Kdaj je umrl?

V: Kako se izgovarja njegovo ime?

Išči po črki