Martigny (Valais, Švica): mesto, lega in smučarski turizem
Martigny (Valais, Švica): zgodovinsko mesto na stičišču Italije, Francije in Švice — izhodišče za smučarski turizem, Verbier in nepozabne alpske avanture.
Martigny je glavno mesto francosko govorečega okrožja Martigny v kantonu Valais v Švici.
Visok je 495 metrov. V njem živi približno 15.000 ljudi. Martigny je na stičišču Italije, Francije in Švice, saj ga ena cesta povezuje čez prelaz Veliki Bernard z Aosto (Italija), druga pa čez Col de la Forclaz s Chamonixom (Francija). Pozimi je Martigny cenjen zaradi bližnjih smučarskih središč, kot je Verbier.
Zgodovina in kulturne znamenitosti
Martigny ima bogato zgodovino, ki sega v rimski čas. V mestu so ostanki rimskega amfiteatra, stebri in arheološke najdbe, kar priča o njegovi vlogi kot pomembni prehodni točki v dolini Rone. Danes mesto ohranja izbrane kulturne institucije, ki privabljajo obiskovalce iz širše regije.
- Fondation Pierre Gianadda – muzej in kulturni center s stalnimi zbirkami (antična umetnost, avtomobili) ter občasnimi razstavami znanih umetnikov; v sklopu je tudi kiparski park.
- Barryland – muzej in zavetišče, posvečeno legendarni pasmi bernardincev in tradiciji reševanja v gorah.
- Rimske razvaline in lokalni arheološki muzej, ki obiskovalcem predstavi antično preteklost mesta.
Smučarski in gorski turizem
Martigny je zaradi svoje lege v dolini Rone priročna izhodiščna točka za zimske in poletne aktivnosti v Alpah. Pozimi je eden izmed glavnih razlogov za obisk bližina svetovno znanih smučišč, kot je Verbier (del območja Les 4 Vallées). Več manjših in srednje velikih središč v Valaisu je dosegljivih v kratkem času z avtom ali javnim prevozom.
Poleg smučanja ponuja okolica Martignyja tudi širok spekter poletnih aktivnosti: pohodništvo, gorsko kolesarjenje, via ferrata, plezanje in izleti v visokogorje. V vinorodnih legah Valaisa lahko obiskovalci uživajo v pokušini vin in spoznavanju lokalne kulinarike.
Promet in dostopnost
Martigny je pomembno prometno vozlišče v dolini Rone. Mesto ima dobre cestne povezave z notranjostjo Švice ter z Italijo in Francijo preko Velikega Bernarda in Col de la Forclaz. Tudi železniške povezave so razvejene: iz Martignyja so redne povezave v večja švicarska mesta in prek lokalnih ozkotirnih prog do gorskih krajev ter v smeri Chamonixa.
Za obiskovalce je praktično izhodišče za dnevne izlete v višje ležeča smučišča, narodne parke in čezmejna gorska območja. Parkirišča in javni prevoz v mestu omogočajo enostavno menjavo prevoza med vlakom, avtobusom in žičnicami.
Podnebje, gospodarstvo in nasveti za obisk
Martigny leži v topli alpski dolini, kjer so zime hladnejše v nižjih legah in milejše kot v visokogorju, poletja pa so prijetno topla. Gospodarstvo temelji na turizmu, storitvah, kmetijstvu (zlasti vinogradništvu) in nekaterih obrtnih dejavnostih.
- Najboljši čas za zimske športe: december–marec, odvisno od snežnih razmer v višjih središčih.
- Za pohodništvo in kolesarjenje: maj–oktober.
- Priporočljivo je preveriti vozne rede vlakov in delovanje gorskih žičnic v sezoni ter rezervirati nastanitev v času visoke sezone.
Povzetek: Martigny je živahno kantonalno mesto z bogato zgodovino, zanimivimi muzeji in ugodno lego za odkrivanje alpskih smučišč ter poletnih planinskih poti. Je priročna izhodiščna točka za izlete v Verbier, v Aostansko dolino preko Velikega Bernarda ter v Chamonix preko Col de la Forclaz.
Zgodovina
V prvem stoletju pred našim štetjem je bil današnji Martigny oppidum ali vicus keltskega plemena Veragri. Takrat so ga imenovali Octodurus ali Octodurum. Ko je bil Julij Cezar v Galiji (57-56 pr. n. št.), je Servija Galbo z dvanajsto legijo in nekaj konjenice poslal v deželo Nantuatov, Veragrov in Sedunov. Namen njegovega pošiljanja je bil odpreti prelaz čez Alpe, prelaz Veliki Bernard, po katerem so bili mercatores navajeni potovati z velikim tveganjem in plačevanjem visokih cestnin. (B. G. iii. 1.) Prebivalci Alp so italijanskim trgovcem dovolili prehod, ker če bi jih oropali, trgovci ne bi prišli; vendar so od njih dobili, kolikor so lahko. Galba je po zavzetju številnih trdnjav in prejemu pokorščine ljudstva poslal dve četi v deželo Nantuatov, s preostalimi četi pa je sklenil prezimovati v Oktoduru, ki je bil v dolini, v bližini katere ni bilo veliko ravnega terena, z vseh strani pa so ga omejevale zelo visoke gore. V Martignyju je nekaj ravnega terena in dolina reke Rone na tem delu ni zelo ozka. Cezar pravi, da je mesto Oktodurus na dele delila reka, vendar imena reke ne omenja. To je reka Dranse. Galba je dal en del mesta Galom, da so v njem prezimovali, drugega pa je dodelil svojim vojakom. Utrdil se je z jarkom in obzidjem ter mislil, da je varen. Vendar so ga Galli nenadoma napadli, še preden je bila njegova obramba dokončana ali so bile v taborišče pripeljane vse zaloge. Tako se je začela bitka pri Oktoduru. Rimljani so se trmasto branili v šesturnem boju; ko so videli, da sovražnika ne morejo več zadržati, so izvedli napad, ki je bil uspešen. Rimljani so ocenili, da je bilo Galov več kot 30.000, Cezar pa pravi, da je bila več kot tretjina uničena. Pokol sovražnika je bil velikanski, kar je bilo postavljeno kot ugovor Cezarjevi verodostojnosti ali verodostojnosti Galbe, ki je svoje poročilo podal poveljniku. Ugovarjali so tudi, da dolina pri Martignyju ni dovolj široka, da bi lahko sprejela 30.000 mož. Morda je napaka v številu napadalcev in tudi v številu padlih. Po tem pobegu se je Galba preudarno umaknil s svojimi enotami in s pohodom skozi deželo Nantuatov prišel v deželo Allobrogov, kjer je prezimil.
Regija se je pridružila Rimskemu cesarstvu. Leta 47 je cesar Klavdij ustanovil Forum Claudii Augusti, kasneje preimenovan v Forum Claudii Vallensium, da ga ne bi zamenjali z drugim njemu dragim mestom. Oktodurus je bil glavno mesto območja do selitve škofijskega sedeža v Sion v 4. stoletju. Plinij (iii. c. 20) pravi, da so Oktodurenci prejeli latinico (Latio donati). Mesto se pojavlja v Antoninovem Itinerariju in v Tabula Peutingeriana. V Notit. Prov. se kraj imenuje Civitas Vallensium Octodurus. V poznejšem obdobju se je imenovalo Forum Claudii Vallensium Octodurensium, kot kaže napis. Ena od avtoritet govori o ostankih rimskega akvadukta v Martignyju. V kraju so bili najdeni številni kovanci in drugi spomeniki iz rimskih časov.
Ime Oktodur je očitno keltsko. Drugi del imena je Dur, voda. Prvi del, verjetno nekakšna pokvarjena oblika, ni pojasnjen. Mesto je ležalo na rimski cesti iz Augusta Praetoria (današnja Aosta) v Italiji.
Sedanje stanje
Rimljani so pustili številne ruševine. Mesto je znano po amfiteatru, ki je bil obnovljen leta 1978. V amfiteatru se zgodaj jeseni odvijajo kravji boji za "Comptoir". Mesto je znano tudi po svojem muzeju, fundaciji Pierra Gianadda, ki je zgrajen na vrhu rimskih ruševin.
Na območju je nekaj mareličnih nasadov in vinogradov na strmih pobočjih.
Znameniti Martignerain
- Pascal Couchepin, politik, je bil predsednik Švicarske konfederacije.
Iskati