Das Lied der Deutschen (Deutschlandlied): zgodovina in pomen nemške himne
Das Lied der Deutschen ("Pesem nemškega ljudstva"), znana tudi kot Deutschlandlied ("Pesem Nemčije"), je skladba, katere melodijo je ustvaril Joseph Haydn, besedilo pa je leta 1841 napisal Hoffmann von Fallersleben. Del te pesmi je nacionalna himna Nemčije (nemška himna); tradicionalno se pri uradni uporabi izvaja le tretja kitica.
Zgodovina
Melodija, ki jo danes povezujejo z nemško himno, izhaja iz leta 1797, ko je Joseph Haydn napisal melodijo kot himno za avstrijskega cesarja (naslov dela: "Gott erhalte Franz den Kaiser"). Kasneje se je ta melodija pojavila tudi v njegovem godalnem kvartetu, znanem kot "Kaiserquartett" (Op. 76, št. 3).
Besedilo "Das Lied der Deutschen" je leta 1841 na otoku Helgoland napisal Hoffmann von Fallersleben. Njegove besede so izhajale iz želje po enotnosti nemških dežel v 19. stoletju in so najprej odražale liberalne in nacionalne težnje tistega časa. V 20. stoletju je pesem postala državni simbol in jo je občasno uporabljala različna nemška politična gibanja in režimi.
Besedilo in pomen
Pesem ima tri kitice. Najbolj znana vrstica iz tretje kitice je "Einigkeit und Recht und Freiheit" — "Enotnost, pravica in svoboda" — ki se pogosto navaja kot simbol vrednot, ki jih želi država poudariti. Vrstica iz te pesmi je pogosto dojeta kot neformalno geslo Nemčije.
Prva kitica vsebuje verze, ki so bili v preteklosti interpretirani kot izraz nadrejenosti ali ozemeljskih zahtev ("Deutschland, Deutschland über alles"). Zaradi zlorab in nacionalističnih interpretacij v obdobju nacizma je uporaba prve kitice po drugi svetovni vojni postala zelo sporna.
Sodobna raba in spori
Po drugi svetovni vojni so se politične oblasti v Nemčiji odločile, da se zaradi zgodovinskih razlogov pri uradnih prireditvah uporablja le tretja kitica. Ta praksa velja tako v Združeni Nemčiji kot tudi pred tem v Zahodni Nemčiji. Tretja kitica poudarja enotnost, pravico in svobodo in je del uradne himne sodobne nemške države.
Uporaba prve kitice ali celotnega besedila je v javnosti pogosto predmet razprav in velja za občutljivo; v številnih situacijah je njen nastop zaznan kot provokacija ali izraz ekstremističnih stališč, zato se pri uradnih dogodkih tomu izogibajo.
Melodija v kulturnem kontekstu
Haydnova melodija ima dolgo kulturno zgodovino in je bila v preteklosti uporabljena tudi kot cesarska pesem v Avstriji. Danes je melodična linija prepoznavna po vsem svetu in pogosto povezovana z nemškim državnim simbolom, kljub temu da so se pomen in uporaba besedila skozi čas spreminjali.
Sklep: Das Lied der Deutschen ima večplastno zgodovino — melodijo iz 18. stoletja in besedilo iz 19. stoletja — ter je v moderni Nemčiji simbol, ki ga spremljajo skrbno uveljavljene norme rabe zaradi zgodovinskih izkušenj. V javnem diskurzu pesem ostaja predmet zgodovinske refleksije in premišljenega ravnanja.
Zgodovina
Glasbo je Haydn napisal leta 1797 kot avstrijsko himno. Imenovala se je "Gott erhalte Franz den Kaiser" ("Bog varuj našega cesarja Franza"). Besede, ki jih uporabljamo danes, je leta 1841 napisal pesnik August Heinrich Hoffman von Fallersleben.
Danes se prvi stavek "Nemčija, predvsem Nemčija" nekaterim zdi premočan in je pogosto napačno razumljen. Fallersleben si je ob pisanju pesmi želel združeno Nemčijo. V tistem času Nemčija ni bila ena država, temveč več majhnih držav. Zato je "Nemčija predvsem" pomenilo, da je najpomembnejša stvar, ki jo je treba storiti, združena Nemčija. Poleg tega je bil pesnik na otoku Helgoland, kjer so ljudje govorili nemško, vendar so jim vladali Britanci.
V drugi polovici 19. stoletja je bila Fallerslebenova glasba v Nemčiji zelo priljubljena. Ta pesem takrat ni bila nacionalna himna, temveč pesem za ljudi, ki so ljubili idejo o močni in združeni Nemčiji. Leta 1918 je nadomestila himno nemškega cesarstva "Heil Dir im Siegerkranz" ("Slava vojnemu zmagovalcu"), ko je cesar Viljem II. ob koncu prve svetovne vojne izgubil oblast. Leta 1921 je pesnik Albert Matthai napisal "četrto kitico", nov del ali verz z besedami o težkem življenju v takratni Nemčiji. Pesem se ni pela pogosto.
V Hitlerjevem času so uporabljali le prvi del pesmi. Temu je pogosto sledila nacistična strankarska pesem. Ta del pesmi je bil za nekatere ljudi, ki niso bili Nemci, težaven, saj vsebuje besede, ki opisujejo Nemčijo kot državo, ki vključuje tudi ozemlje, ki je bilo v drugih državah.
Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na dve državi. Leta 1949 si je nova zahodna Nemčija prizadevala za novo pesem za državno himno. Izbrana je bila druga pesem, ki jo je napisal pesnik Rudolf Alexander Schröder. Pesem ni bila zelo priljubljena. Nazadnje je bil tretji del pesmi Fallersleben spremenjen v državno himno.
V drugem delu Nemčije, vzhodni Nemčiji, so bile uporabljene besede pesnika Johannesa R. Becherja ("Auferstanden aus Ruinen" - "Ponovno zgrajeno iz ruševin") s pesmijo, ki jo je napisal Hanns Eisler. Pesem ni bila zelo priljubljena, od sedemdesetih let 20. stoletja pa se besede niso pele, in sicer zaradi verza "Nemčija, [naša] združena domovina".
Po ponovni združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije leta 1990 je pesem Fallersleben ponovno postala nemška himna, vendar se uporablja le njen tretji del. Danes je prvi del pesmi priljubljen med nacionalističnimi skrajneži.
|
|
Nemške besede pesmi
td>
Zapri prevod
Prva kitica
Deutschland, Deutschland über alles,
über alles in der Welt,
wenn es stets zu Schutz und Trutze
brüderlich zusammenhält.
Von der Maas bis an die Memel,
von der Etsch bis an den Belt,
|: Deutschland, Deutschland über alles,
über alles in der Welt! :|
Nemčija, predvsem Nemčija,
nad vsem na svetu,
ko je vedno za zaščito
smo skupaj kot bratje.
od reke Meuse na zahodu Nemčije do reke Nemen na vzhodu Poljske,
od reke Adiže (italijanska meja) do Belta (morje blizu Danske).
|: Nemčija, predvsem Nemčija,
nad vsem na svetu. :|
Druga kitica
Deutsche Frauen, deutsche Treue,
deutscher Wein und deutscher Sang
sollen in der Welt behalten
ihren alten schönen Klang,
uns zu edler Tat begeistern
unser ganzes Leben lang. -
|:
deutscher Wein und deutscher Sang! :|
Nemške ženske, nemška zvestoba,
Nemško vino in nemške pesmi
še naprej pridobivati dovoljenja.
po vsem svetu,
in nam pomagajte opravljati veliko delo
vse naše življenje.
|: nemške ženske, nemška zvestoba,
Nemško vino in nemške pesmi! :|
Tretja kitica - nemška himna
Einigkeit und Recht und Freiheit
für das deutsche Vaterland!
Danach lasst uns alle streben
brüderlich mit Herz und Hand!
Einigkeit und Recht und Freiheit
sind des Glückes Unterpfand;
|: blüh im Glanze dieses Glückes,
blühe, deutsches Vaterland. :|
Enotnost, pravičnost in svoboda
za nemško domovino;
Po tem si vsi skupaj prizadevajmo,
kot bratje, s srcem in rokami.
Enotnost, pravičnost in svoboda
so zagotovilo za srečo;
|: Razcvetite se v sijaju takšne sreče,
cveti, nemška domovina. :|
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal pesem "Das Lied der Deutschen"?
O: Pesem sta napisala Joseph Haydn in Hoffmann von Fallersleben.
V: Kako se pesem imenuje drugače?
O: Drugo ime za pesem je "Deutschlandlied".
V: Kateri verz iz te pesmi velja za neuradno geslo Nemčije?
O: Verz "Einigkeit und Recht und Freiheit" ("Enotnost, pravica in svoboda") velja za neuradno geslo Nemčije.
V: Ali je ta pesem del nemške himne?
O: Da, del te pesmi je nacionalna himna Nemčije (nemška himna).
V: Kako se izgovarja pesem Das Lied der Deutschen?
O: Izgovori se "[das ˌliːt dɛːʁ ˈdɔʏtʃn̩]".
V: Kako se izgovarja "Deutschlandlied"?
O: Izgovori se "[ˈdɔʏtʃlantˌliːt] (poslušaj)".
