Volilna pravica okrožja Kolumbija: predlog ustavne spremembe (1978)

Predlog spremembe o volilni pravici okrožja Kolumbija je bila predlagana sprememba ustave Združenih držav Amerike, ki bi okrožju Kolumbija zagotovila polnopravno zastopanost v kongresu Združenih držav Amerike, polnopravno zastopanost v sistemu volilnega kolegija in polnopravno sodelovanje v postopku spreminjanja ustave. Kongres ga je predlagal 22. avgusta 1978. Do izteka veljavnosti 22. avgusta 1985 ga je ratificiralo le 16 držav. Do potrebnih 38 ratifikacij za sprejetje predlagane spremembe je manjkalo 22 ratifikacij.

Pozadje

Okrožje Kolumbija (District of Columbia) je bilo zaradi svoje posebne vloge sedeža zvezne oblasti dolgo izključeno iz polne volilne in predstavniške prakse, ki velja za zvezne države. Pred letom 1961 prebivalci okrožja niso imeli glasov v volilnem kolegiju; 23. amandma k ustavi (ratificiran 1961) jim je dodelil tri volilne glasove za predsedniške volitve, vendar jim kljub temu ni zagotovil polne zastopanosti v Kongresu. Pojavile so se dolgoletne zahteve prebivalcev za "davke brez zastopanosti" (taxation without representation) in različne institucionalne rešitve – med njimi retrocesija ozemlja nazaj državam, polnopravna državnost okrožja ali posebna zakonodajna ureditev.

Vsebina predloga

Predlagana sprememba bi okrožju Kolumbija priznala enake pravice kot zveznim državam v treh ključnih področjih:

polnopravno predstavništvo v Zbornici predstavnikov in Senatu;

polnopravno vključitev v volilni kolegij za volitve predsednika in njegovega namestnika; in

polnopravno sodelovanje v postopkih spreminjanja ustave (npr. možnost, da se šteje ratifikacija okrožja pri doseganju potrebne kvote za nove amandmaje).

Besedilo amandmaja je bilo zasnovano tako, da bi okrožje uživalo izenačene volilne pravice, pri čemer bi podrobnosti izvajanja urejal Kongres.

Ratifikacija in izid

Kongres je spremembo predlagal 22. avgusta 1978 in ji določil sedemletni rok za ratifikacijo, ki je potekel 22. avgusta 1985. V tem času je predlog podprlo 16 zveznih držav, kar je bilo premalo za potrebnih 38 (3/4 vseh zveznih držav). Ker zahtevane kvote ni bilo doseženo pred iztekom roka, predlog ni postal del ustave.

Razlogi za neuspeh in zapuščina

Neuspeh predloga so povzročili različni dejavniki:

politične pomisleke glede vpliva na sestavo Kongresa in volilnega kolegija;

pravne in ustavnopravne pomisleke o neobičajnem statusu zveznega sedeža, saj bi polnopravna zastopanost lahko spremenila ravnotežje med zvezno vlado in državami;

pomanjkanje široke javne in meddržavne podpore ter strateških koalicij za sprejetje predloga v dovolj veliki številki držav.

Čeprav predlog ni bil sprejet, je prispeval k ožjim in širšim razpravam o demokratičnih pravicah prebivalcev okrožja Kolumbija. Zadeva je sprožila nove pobude za rešitve, med katerimi so ponujene državnost okrožja, retrocesija dela ozemlja nazaj zveznim državam in zakonodajne spremembe v Kongresu. V zadnjih desetletjih so se gibanja za polnopravno zastopanost (vključno z zahtevami po državnosti okrožja) znova okrepila in privedla do več zakonodajnih predlogov v Kongresu, čeprav vprašanje ostaja politično sporno in nerešeno.

Besedilo

Oddelek 1
Za namene zastopanja v Kongresu, volitev predsednika in podpredsednika ter člena V te ustave se okrožje, ki je sedež vlade Združenih držav, obravnava, kot da bi bilo država.

Oddelek
2Pravice in pooblastila, podeljena s tem členom, izvajajo prebivalci okrožja, v katerem je sedež vlade, in v skladu z določili kongresa.

Oddelek 3Triindvajseti člen amandmaja k ustavi Združenih držav se razveljavi.

Oddelek 4Ta
člen ne velja, če ga v sedmih letih od dneva predložitve
kot spremembo ustave ne ratificirajo zakonodajne oblasti treh četrtin več držav.

Zakonodajna zgodovina

Predstavnik Kalifornije Don Edwards je v 95. kongresu predlagal skupno resolucijo 554. Predstavniški dom Združenih držav Amerike jo je sprejel 2. marca 1978 z 289 glasovi proti 127, pri čemer jih 18 ni glasovalo. Senat Združenih držav Amerike jo je sprejel 22. avgusta 1978 s 67-32 glasovi, 1 poslanec ni glasoval. S tem je bila sprememba o volilni pravici v okrožju Kolumbija predložena v ratifikacijo državnim zakonodajnim telesom. Kongres je v besedilo predlagane spremembe vključil zahtevo, da jo morajo tri četrtine (38) držav ratificirati v sedmih letih po sprejetju v kongresu (tj. 22. avgusta 1985), da bi predlagana sprememba postala del ustave. Z vključitvijo roka za ratifikacijo v besedilo predlagane spremembe tega roka ni bilo mogoče podaljšati, kot se je to zgodilo v primeru spremembe o enakih pravicah.

Zgodovina ratifikacije

Da bi sprememba o volilni pravici v okrožju Columbia postala del ustave, so jo morali do 22. avgusta 1985 ratificirati zakonodajni organi vsaj 38 od 50 zveznih držav. V sedemletnem obdobju, ki ga je določil Kongres, ga je ratificiralo le 16 držav, zato ni bil sprejet. Spremembo so ratificirale naslednje države:

New Jersey 11. septembra 1978
Michigan, 13. decembra 1978
Ohio, 21. decembra 1978
Minnesota 19. marca 1979
Massachusetts 19. marca 1979
Connecticut 11. aprila 1979
Wisconsin 1. novembra 1979
Maryland 19. marca 1980
Havaji 17. aprila 1980
Oregon 6. julija 1981
Maine 16. februarja 1983
Zahodna Virginija, 23. februarja 1983
Rhode Island, 13. maja 1983
Iowa 19. januarja 1984
Louisiana 24. junija 1984
Delaware 28. junija 1984

Modro označene države so ratificirale spremembo

Učinki, če bi bil sprejet

Če bi bila ta predlagana sprememba sprejeta, bi Washington dobil polno zastopstvo v obeh domovih kongresa. Poleg tega bi ta predlagana sprememba razveljavila triindvajseto spremembo. Triindvajseta sprememba Washingtonu ne dovoljuje, da bi imel več volilnih glasov "kot najmanj naseljena država", prav tako pa Washingtonu ne daje nobene vloge pri izvolitvi predsednika v predstavniškem domu (ali podpredsednika v senatu). Nasprotno pa bi ta predlagana sprememba Washingtonu zagotovila polno udeležbo v volilnem kolegiju. Nazadnje bi predlagana sprememba tudi omogočila Svetu okrožja Kolumbija, Kongresu ali prebivalcem Washingtona (odvisno od tega, kako bi se ta predlagana sprememba razlagala), da se odločijo, ali bodo ratificirali katero koli predlagano spremembo ustave, ali da bodo zaprosili Kongres za konvencijo za predlaganje sprememb ustave Združenih držav, tako kot lahko zakonodajalec države v skladu s postopkom spreminjanja ustave. S to spremembo Washington, D.C., ne bi postal zvezna država, niti ne bi vplivala na pristojnost Kongresa nad njim.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je bil namen spremembe volilne pravice v okrožju Columbia?

O: Namen spremembe je bil zagotoviti okrožju Kolumbija polnopravno zastopanost v kongresu Združenih držav Amerike, polnopravno sodelovanje pri spreminjanju ustave in polnopravno zastopanost v sistemu volilnega kolegija.

V: Kdaj je kongres predlagal spremembo?

O: Kongres je spremembo predlagal 22. avgusta 1978.

V: Koliko držav je ratificiralo spremembo, preden je prenehala veljati?

O: Samo 16 držav je ratificiralo spremembo, preden je prenehala veljati 22. avgusta 1985.

V: Koliko držav je bilo potrebnih za sprejetje spremembe?

O: Za sprejetje spremembe je bilo potrebnih 38 držav.

V: Ali je bila predlagana sprememba sprejeta?

O: Ne, predlagana sprememba ni bila sprejeta, ker je manjkalo 22 ratifikacij do potrebnih 38.

V: Kakšne koristi bi imelo okrožje Kolumbija, če bi bila sprememba sprejeta?

O: Če bi bila sprememba sprejeta, bi okrožje Kolumbija dobilo polnopravno zastopstvo v kongresu Združenih držav, polnopravno sodelovanje pri spreminjanju ustave in polnopravno zastopstvo v sistemu volilnega kolegija.

V: Kdaj je prenehal veljati amandma o volilni pravici okrožja Kolumbija?

O: Sprememba o volilni pravici okrožja Kolumbija je prenehala veljati 22. avgusta 1985.