Predlog spremembe o volilni pravici okrožja Kolumbija je bila predlagana sprememba ustave Združenih držav Amerike, ki bi okrožju Kolumbija zagotovila polnopravno zastopanost v kongresu Združenih držav Amerike, polnopravno zastopanost v sistemu volilnega kolegija in polnopravno sodelovanje v postopku spreminjanja ustave. Kongres ga je predlagal 22. avgusta 1978. Do izteka veljavnosti 22. avgusta 1985 ga je ratificiralo le 16 držav. Do potrebnih 38 ratifikacij za sprejetje predlagane spremembe je manjkalo 22 ratifikacij.

Pozadje

Okrožje Kolumbija (District of Columbia) je bilo zaradi svoje posebne vloge sedeža zvezne oblasti dolgo izključeno iz polne volilne in predstavniške prakse, ki velja za zvezne države. Pred letom 1961 prebivalci okrožja niso imeli glasov v volilnem kolegiju; 23. amandma k ustavi (ratificiran 1961) jim je dodelil tri volilne glasove za predsedniške volitve, vendar jim kljub temu ni zagotovil polne zastopanosti v Kongresu. Pojavile so se dolgoletne zahteve prebivalcev za "davke brez zastopanosti" (taxation without representation) in različne institucionalne rešitve – med njimi retrocesija ozemlja nazaj državam, polnopravna državnost okrožja ali posebna zakonodajna ureditev.

Vsebina predloga

Predlagana sprememba bi okrožju Kolumbija priznala enake pravice kot zveznim državam v treh ključnih področjih:

  • polnopravno predstavništvo v Zbornici predstavnikov in Senatu;
  • polnopravno vključitev v volilni kolegij za volitve predsednika in njegovega namestnika; in
  • polnopravno sodelovanje v postopkih spreminjanja ustave (npr. možnost, da se šteje ratifikacija okrožja pri doseganju potrebne kvote za nove amandmaje).

    • Besedilo amandmaja je bilo zasnovano tako, da bi okrožje uživalo izenačene volilne pravice, pri čemer bi podrobnosti izvajanja urejal Kongres.

    Ratifikacija in izid

    Kongres je spremembo predlagal 22. avgusta 1978 in ji določil sedemletni rok za ratifikacijo, ki je potekel 22. avgusta 1985. V tem času je predlog podprlo 16 zveznih držav, kar je bilo premalo za potrebnih 38 (3/4 vseh zveznih držav). Ker zahtevane kvote ni bilo doseženo pred iztekom roka, predlog ni postal del ustave.

    Razlogi za neuspeh in zapuščina

    Neuspeh predloga so povzročili različni dejavniki:

  • politične pomisleke glede vpliva na sestavo Kongresa in volilnega kolegija;
  • pravne in ustavnopravne pomisleke o neobičajnem statusu zveznega sedeža, saj bi polnopravna zastopanost lahko spremenila ravnotežje med zvezno vlado in državami;
  • pomanjkanje široke javne in meddržavne podpore ter strateških koalicij za sprejetje predloga v dovolj veliki številki držav.

    • Čeprav predlog ni bil sprejet, je prispeval k ožjim in širšim razpravam o demokratičnih pravicah prebivalcev okrožja Kolumbija. Zadeva je sprožila nove pobude za rešitve, med katerimi so ponujene državnost okrožja, retrocesija dela ozemlja nazaj zveznim državam in zakonodajne spremembe v Kongresu. V zadnjih desetletjih so se gibanja za polnopravno zastopanost (vključno z zahtevami po državnosti okrožja) znova okrepila in privedla do več zakonodajnih predlogov v Kongresu, čeprav vprašanje ostaja politično sporno in nerešeno.