DSM IV
DSM-IV je četrta različica Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM). DSM je priročnik Ameriškega psihiatričnega združenja (APA). Oštevilčeni so z rimskimi številkami: DSM-I, DSM-II, DSM-III, DSM-IV, vendar so bile v zadnji izdaji uporabljene arabske številke, ki omogočajo številčenje naslednjih izdaj: 5.1, 5.2 itd. Po objavi DSM-IV je bilo v opisih v priročniku narejenih nekaj sprememb (ali popravkov). Zaradi tega se najnovejša različica priročnika DSM-IV uradno imenuje DSM-IV-TR (TR pomeni "Text Revision").
V DSM so našteta vsa stanja, ki jih APA uradno imenuje duševne bolezni. DSM ta stanja razvršča v različne kategorije. Vsako stanje ima kodo, sestavljeno iz številk ali kombinacije številk in črk. Poleg imena bolezni in kode so v DSM navedene tudi druge informacije, na primer:
- Simptomi bolezni.
- Diagnostična merila: Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se stanje diagnosticira.
- Diferencialna diagnoza: Druga obolenja, ki imajo nekatere enake simptome. Ta stanja je treba pred postavitvijo diagnoze izključiti.
- Diagnostični vidiki: V tem razdelku je več podrobnosti o stanju. Na primer, lahko govori o tem, kdo ima večjo ali manjšo verjetnost, da bo zbolel za boleznijo. Govori lahko tudi o tem, kaj je vzrok bolezni.
Stanja, ki so navedena v DSM, so se skozi čas spreminjala. APA v vsako novo različico DSM doda stanja, ki jih je od objave zadnje različice sprejela kot duševne bolezni. Prav tako lahko odstrani stanja, ki se ne štejejo več za duševne bolezni. (Na primer, homoseksualnost je bila v prejšnjih DSM navedena kot duševna bolezen, vendar je bila nato črtana.) APA lahko spremeni tudi način opisovanja nekaterih stanj.
Večosni sistem
Ko oseba dobi diagnozo DSM, je treba vključiti pet različnih "osi" ali kategorij informacij.Os I: Tu je navedena večina duševnih motenj. Navesti je treba ime bolezni in dodeljeno kodo. Tu so na primer navedene vrste ADHD, depresije, anksioznosti in motenj avtističnega spektra. Oseba ima lahko samo eno diagnozo osi I ali več kot eno.
Os II: Če ima oseba duševno zaostalost (motnjo v duševnem razvoju) ali osebnostno motnjo, je ta navedena tukaj.
Os III: Če ima oseba zdravstvene težave, so te navedene tukaj.
Os IV: Na tej osi je zapisano, ali ima oseba določene vrste "psihosocialnih stresorjev". Obstaja nekaj določenih kategorij psihosocialnih stresorjev: težave s primarno podporo (na primer konflikt v družini); težave v socialnem okolju (na primer oseba ima slabe socialne veščine in malo prijateljev); ekonomske težave (na primer revščina ali izguba službe); stanovanjske težave (na primer slabo stanovanje ali brezdomstvo); izobraževalne težave (na primer neuspeh v šoli); težave z dostopom do zdravstvenih storitev; in "drugi" stresorji.
Os V: Za to os bo strokovnjak za duševno zdravje izbral številko, ki bo povzela, kako močno na osebo vplivajo njene težave z duševnim zdravjem in kako dobro deluje v svojem življenju. Strokovnjak uporabi lestvico, imenovano Globalna ocena funkcioniranja (GAF), ki pojasnjuje, kaj pomenijo različne številke. Rezultat osebe se imenuje "rezultat GAF".
Večosni sistem DSM ima nekaj prednosti. V petih oseh so zbrane vse informacije, ki so za strokovnjake za duševno zdravje najpomembnejše pri obravnavi osebe. Podajo pregled najpomembnejših stvari, ki vplivajo na duševno zdravje osebe. Popolna diagnoza DSM je tudi kot skupni jezik za strokovnjake za duševno zdravje. Tudi če gre za različne strokovnjake, ki prihajajo iz različnih strok ali celo govorijo različne jezike, bodo vsi razumeli diagnozo DSM.
Organizacija
Stanja v DSM so razvrščena v kategorije. Te kategorije so:(1) Motnje, ki se običajno diagnosticirajo v dojenčkovem, otroškem in mladostniškem obdobju. Na primer: vrste ADHD, duševna zaostalost, motnje avtističnega spektra in opozicijsko izzivalna motnja (ODD).
(2) Delirij, demenca, amnestija in druge kognitivne motnje. Te motnje povzročajo težave z mišljenjem in spominom.
(3) Duševne motnje zaradi splošnega zdravstvenega stanja, ki niso uvrščene drugje. To so motnje, ki so posledica zdravstvenih težav.
(4) Motnje, povezane s snovmi. To so stanja, povezana z uporabo, zlorabo ali odvisnostjo od prepovedanih drog, alkohola ali drugih snovi (kot sta kofein in nikotin). V to kategorijo spadajo tudi stanja, ki so posledica odtegnitve od teh snovi.
(5) Shizofrenija in druge psihotične motnje. Sem spadajo vse različne vrste shizofrenije in druge motnje, ki povzročajo psihozo (izgubo stika z resničnostjo).
(6) Motnje razpoloženja. Te vključujejo različne vrste bipolarne motnje in depresije.
(7) anksiozne motnje. Na primer: Obsesivno-kompulzivna motnja (OCD); posttravmatska stresna motnja (PTSM); generalizirana anksiozna motnja.
(8) Somatiformne motnje. Ljudje s temi motnjami imajo veliko telesnih simptomov, kot so bolečine ali želodčne težave. Vendar pa naj ti simptomi ne bi bili posledica dejanske zdravstvene motnje. Namesto tega naj bi jih povzročale težave z duševnim zdravjem. Primer je hipohondrija, pri kateri je oseba vedno zaskrbljena, da ima resne zdravstvene težave, čeprav jih nima. Druga bolezen v tej kategoriji je telesna dismorfična motnja, pri kateri oseba sovraži svoje telo ali del telesa.
(9) Faktične motnje. Ljudje s temi motnjami pretiravajo ali si izmišljujejo zdravstvene težave. To lahko počnejo zato, ker s tem pridobijo želene stvari (na primer pozornost in sočutje).
(10) Disociativne motnje. Te motnje povzročajo težave s spominom, zavedanjem in pravilnim zaznavanjem (videnjem in razumevanjem) stvari. Oseba se lahko počuti tudi ločeno od svoje identitete (svojega pogleda nase in na to, kdo je). Najbolj znana bolezen v tej kategoriji je disociativna motnja identitete (DID) (včasih se je imenovala "multipla osebnostna motnja").
(11) Motnje spolne in spolne identitete. Med spolne motnje spadajo parafilije, pri katerih osebo spolno privlačijo predmeti ali vrste spolnih aktivnosti, ki niso običajne. Na primer, pedofilija (spolna privlačnost do otrok) je vrsta parafilije. Druga vrsta spolne motnje je spolna disfunkcija (težave pri spolnem življenju). Ta kategorija vključuje tudi motnjo spolne identitete, pri kateri se oseba počuti kot pripadnik enega spola, vendar ima telo drugega spola.
(12) Motnje hranjenja. Dve glavni vrsti motenj hranjenja sta anoreksija nervoza in bulimija nervoza.
(13) Motnje spanja. Na primer: nespečnost.
(14) Motnje nadzora impulzov, ki niso navedene drugje. To so motnje, pri katerih imajo ljudje težave z obvladovanjem svojih nagonov, da bi počeli stvari. Na primer: trihotilomanija (oseba si iz telesa puli lase) in intermitentna eksplozivna motnja (oseba ima nenadne izbruhe jeze).
(15) Motnje prilagajanja. Pri teh motnjah ima oseba težave s prilagajanjem ali privajanjem na nekaj stresnega v svojem življenju.
(16) Osebnostne motnje. Te diagnoze se lahko postavijo le odraslim osebam. Na primer: Antisocialna osebnostna motnja; mejna osebnostna motnja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je DSM-IV?
O: DSM-IV je četrta različica Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM), ki ga je izdalo Ameriško psihiatrično združenje (APA).
V: Kako so oštevilčene različne različice DSM?
O: Prejšnje različice DSM so bile oštevilčene z rimskimi številkami (npr. DSM-I, II, III), medtem ko so poznejše izdaje prevzele arabske številke, kar je omogočilo, da so bile naslednje izdaje oštevilčene s številkami 5.1, 5.2 in tako naprej.
V: Kaj pomeni TR v zvezi z DSM-IV?
O: TR pomeni "revizija besedila" in se nanaša na spremembe opisov v priročniku po njegovi prvi objavi, zato se priročnik uradno imenuje "DSM-IV-TR".
V: Katere informacije vključuje vsako stanje, navedeno v priročniku DSM?
O: Vsako stanje, navedeno v priročniku DSM, vključuje ime in kodo (sestavljeno iz številk ali kombinacije številk in črk), simptome, diagnostična merila, diferencialno diagnozo in diagnostične premisleke, na primer kdo ima večjo ali manjšo verjetnost, da bo zbolel za tem stanjem, ali kaj ga povzroča.
V: Kako so se stanja, navedena v prejšnjih DSM, spreminjala skozi čas?
O: V vsaki novi različici sistema DSM se dodajo stanja, ki so bila od objave zadnje različice sprejeta kot duševne bolezni, medtem ko se tista, ki se ne obravnavajo več kot duševne bolezni, črtajo. Poleg tega se lahko spremenijo tudi opisi nekaterih stanj.
V: Ali je bila homoseksualnost v kateri koli izdaji DSM kdaj uvrščena med duševne bolezni?
O: Da, homoseksualnost je bila prej uvrščena med duševne bolezni, vendar je bila od takrat odstranjena iz vseh izdaj DSM.
