Anoreksija nervoza: vzroki, simptomi in zdravljenje motnje hranjenja
Anoreksija nervoza: vzroki, simptomi in zdravljenje — prepoznajte znake, razumite vzroke ter poiščite učinkovite načine pomoči in okrevanja.
Anoreksija nervoza (običajno imenovana samo anoreksija) je motnja hranjenja.
Ljudje z anoreksijo mislijo, da so debeli, ali pa se obupno bojijo, da bi postali debeli, čeprav so zelo vitki. Da bi shujšali, anoreksiki ne jedo dovolj. Ko jedo, ne pojedo toliko hrane, kot jo potrebuje njihovo telo, da bi se izognili pridobivanju telesne teže. Zaradi tega prehitro izgubijo preveč teže. To je zelo škodljivo za telo. Za anoreksijo obstajajo različni načini zdravljenja. Primer je Maudsleyjeva metoda. Ta vrsta zdravljenja je namenjena bolnikom, ki so stari 18 let ali manj. Dve tretjini mladostniških bolnikov z anoreksijo si po koncu zdravljenja "opomore". Verjetnost, da ljudje z anoreksijo umrejo, je večja kot pri ljudeh s katero koli drugo duševno boleznijo.
Kaj je anoreksija in komu se pojavlja
Anoreksija nervoza je resna psihološka in fizična bolezen, pri kateri je osrednja skrb o telesni teži in obliki ter namerno omejevanje vnosa hrane. Pogosto se začne v adolescenci ali v zgodnji odraslosti, lahko pa se pojavi tudi pri otrocih in starejših mladih. Motnja prizadene tako ženske kot moške, čeprav je pogostejša pri ženskah.
Vzroki in dejavniki tveganja
Anoreksija nima enega samega vzroka. Pogosto gre za kombinacijo več dejavnikov:
- Biološki dejavniki: genetika, spremembe v možganski kemiji in hormonska neravnovesja lahko povečajo dovzetnost.
- Psihološki dejavniki: perfekcionizem, nizka samopodoba, tesnoba, velika potreba po nadzoru ali obsesivno-kompulzivne lastnosti.
- Družbeni in kulturni dejavniki: pritisk za vitkost, idealizacija zelo suhe postave v medijih, športi ali poklici, kjer je poudarek na telesni teži.
- Okoljski dejavniki: travma, zloraba, družinske dinamike in dogodki, ki sprožijo potrebo po nadzoru.
Simptomi – kako prepoznamo anoreksijo
Simptomi se razlikujejo glede na resnost in potek, vključujejo pa vedenjske, psihološke in telesne znake.
- Vedenjski znaki: močno omejevanje vnosa hrane, izogibanje obrokom, obredno hranjenje, pretirano telovadba, prikrivanje prehranjevanja, laži o količini ali vrsti hrane.
- Psihološki znaki: intenziven strah pred pridobivanjem teže, popačena percepcija telesne podobe, obsesije o hrani, telovadbi ali kalorijah, socialna izolacija, razdražljivost ali depresivnost.
- Fizični znaki: izrazita izguba telesne teže, utrujenost, omotica, občutek mraza, bledica, redčenje las, lomljivi nohti, zaprtje, motnje v menstrualnem ciklu pri ženskah, nizka telesna temperatura in upočasnjen srčni utrip.
Zapleti in zdravstvene posledice
Dolgotrajna podhranjenost prizadene skoraj vse organske sisteme:
- Kardiovaskularno: nizka srčna frekvenca (bradikardija), krvni tlak, tveganje za aritmije in srčno popuščanje.
- Endokrini sistem: motnje menstrualnega cikla, zmanjšana kostna gostota (osteoporoza), hormonska neravnovesja.
- Gastrointestinalno: zaprtje, počasno praznjenje želodca, bolečine v trebuhu.
- Hematološko: slabša imunska funkcija, anemija.
- Medicinski izidi: elektrolitska neravnovesja (ki lahko povzročijo smrt), odpoved organov, povečano tveganje za samomor.
Diagnoza
Diagnozo običajno postavlja psihiatrična ali klinična ekipa na podlagi pogovora, telesnega pregleda in laboratorijskih testov. Merila (npr. iz DSM-5) vključujejo:
- omejevanje vnosa energije, ki vodi v zelo nizko telesno težo glede na starost, spol in razvojni nivo;
- intenziven strah pred pridobivanjem teže ali vedenje, ki preprečuje pridobivanje teže;
- motnja v dojemanju lastne telesne oblike ali nezavedanje resnosti nizke telesne teže.
Diagnoza vključuje tudi oceno resnosti (lahka, zmerna, huda, ekstremna), krvne preiskave, EKG in merjenje kostne gostote, če je potrebno.
Zdravljenje
Zdravljenje je multidisciplinarno in pogosto vključuje zdravnika, psihiatria, dietetika, psihoterapevta in pri mladostnikih tudi družino.
- Medicinska stabilizacija: pri hudi podhranjenosti je lahko potrebna hospitalizacija zaradi nadzora elektrolitov, srčne funkcije in nevarnosti za življenje.
- Prehranska rehabilitacija: postopno in nadzorovano povečanje vnosa hrane ter obnova zdrave telesne teže. Dietetik pomaga pri načrtovanju obrokov.
- Psihoterapija:
- Maudsleyjeva metoda (FBT): družinska terapija, namenjena predvsem mladostnikom (ob zaključku zdravljenja veliko mladostnikov okreva).
- Kognitivno-vedenjska terapija (CBT-E): pogosto uporabljena pri odraslih, osredotoča se na spremembo vedenja in prepričanj o teži ter hrani.
- MANTRA, SSCM in druge terapije: usmerjene k posamezniku in njegovim potrebam.
- Medikamentozna terapija: zdravila niso primarno zdravilo za anoreksijo, lahko pa zdravijo spremljajoče težave (depresija, anksioznost). Antidepresivi pogosto niso učinkoviti, dokler bolnik ni zadostno nahranjen.
- Dolgoročna podpora: po odhodu iz bolnišnice so pomembne ambulantne oblike zdravljenja, skupine za samopomoč in spremljanje telesnega zdravja.
Prognoza
Napredek je zelo različen. Pri mnogih mladostnikih, ki so deležni ustrezne zgodnje obravnave (npr. Maudsleyjeve metode), je možna popolna ali delna remisija. Vendar pa obstaja tveganje za kronični potek, ponovitve in resne zdravstvene posledice. Kot je omenjeno zgoraj, ima anoreksija eno najvišjih stopenj umrljivosti med duševnimi motnjami, kar poudarja pomen zgodnje in celovite obravnave.
Preprečevanje in zgodnje odkrivanje
- spodbujanje zdrave podobe telesa in kritičen odnos do neuresničljivih idealov v medijih;
- izobraževanje staršev, učiteljev in športnih trenerjev o znakah motenj hranjenja;
- zgodnje posredovanje pri prvih znakah spremembe hranjenja ali obsedenosti s telesno težo.
Kdaj poiskati pomoč
Nemudoma poiščite strokovno pomoč, če opazite:
- hitra ali zelo velika izguba teže;
- izboljšana utrujenost, omedlevica, neskladnosti v srčnem ritmu;
- izguba menstruacije pri ženski v rodni dobi;
- opazno omejevanje hrane, pretirano telovadbo ali druge obsedene vedenjske vzorce;
- znaki depresije, samomorilne misli ali huda socialna izolacija.
Če vi ali nekdo, ki ga poznate, kaže znake anoreksije, se obrnite na zdravnika, specialista za duševno zdravje ali izvajalca za motnje hranjenja. Zgodnja in ustrezna obravnava bistveno izboljša možnosti okrevanja.
Gospa 'A' pred in po zdravljenju
Hrbet osebe z anoreksijo
Diagnoza
Zdravniki uporabljajo Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj, da postavijo medicinsko diagnozo in odločijo, ali ima oseba anoreksijo ali ne. V priročniku so navedeni štirje znaki anoreksije. Ni nujno, da ima oseba vse štiri znake, da bi zdravnik odločil, da ima anoreksijo.
Znaki anoreksije
- Ljudje z anoreksijo ne želijo ohranjati telesne teže in indeksa telesne mase, ki sta običajna za njihovo starost in višino.
- Ljudje z anoreksijo mislijo, da so debeli. Bojijo se, da bodo pridobili težo.
- Ljudje z anoreksijo imajo nizko samopodobo zaradi oblike ali teže svojega telesa. Poleg tega menijo, da nizka telesna teža ni problem.
- Ženska z anoreksijo morda ne bo imela menstruacije več mesecev zapored (ena menstruacija se včasih imenuje menstrualni cikel). Prav tako se morajo prepričati, da ženska ni noseča in da menstruacija ni trajno prenehala zaradi njene starosti, kar imenujemo menopavza.
Simptomi anoreksije
- Hitro, nepojasnjeno hujšanje
- Zavračanje vzdrževanja zdrave telesne teže
- Nizko samospoštovanje in izkrivljena samopodoba
- Pogosto tehtanje, "preverjanje telesa" ali negativne pripombe glede videza.
- Amenoreja, izguba menstruacije
- Nizka telesna temperatura
- Nizek pulz, krvni sladkor in krvni tlak
- Depresija
Nevarnosti anoreksije
- Popolno samopostrežno stradanje
- Srčni infarkt ali srčno popuščanje
- odpoved ledvic
- Elektrolitsko neravnovesje
- Poškodbe mišic in organov (ko telo nima več maščobe, ki bi ga preživljala, začne prebavljati mišice in tkiva).
- Samomor
Vzroki
Za anoreksijo ni enega samega vzroka. Raziskovalci menijo, da jo povzroča kombinacija bioloških in okoljskih dejavnikov. Povezana je z mediji. Veliko ljudi meni, da je anoreksija posledica želje biti vitek kot modeli v revijah. Vendar to ni tako preprosto.
Ljudje, ki zbolijo za anoreksijo, so ponavadi perfekcionisti. Prav tako imajo pogosteje težave pri druženju. Opravljene so bile raziskave o povezavi med anoreksijo in motnjo avtističnega spektra (ASD), motnjo, ki vključuje težave pri druženju. Drug simptom motnje avtističnega spektra je OCD, ki je prav tako povezan z anoreksijo. Znano je, da stradanje povzroča antisocialno vedenje, zato je potrebna raziskava, ki bi primerjala te lastnosti pri anoreksikih in osebah, ki so ozdravele.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je anoreksija nervoza?
O: Anoreksija nervoza je motnja hranjenja, pri kateri ljudje verjamejo, da so debeli, ali se bojijo, da bodo debeli, zaradi česar ne jedo dovolj in prehitro izgubijo preveč kilogramov.
V: Kaj povzroča, da posamezniki z anoreksijo prehitro shujšajo?
O: Posamezniki z anoreksijo prehitro shujšajo, ker ne zaužijejo dovolj hrane, da bi zadovoljili potrebe svojega telesa.
V: Kaj je Maudsleyjeva metoda?
O: Metoda Maudsley je metoda zdravljenja anoreksije, ki je posebej namenjena bolnikom, starim 18 let ali manj.
V: Kako uspešna je Maudsleyjeva metoda pri zdravljenju anoreksije?
O: Dve tretjini mladostniških bolnikov z anoreksijo se pozitivno odzove na zdravljenje z Maudsleyjevo metodo.
V: Ali so ljudje z anoreksijo bolj ogroženi zaradi smrti kot ljudje s katero koli drugo duševno boleznijo?
O: Da, ljudje z anoreksijo imajo večje tveganje za smrt kot ljudje s katero koli drugo duševno boleznijo.
V: Kateri je glavni simptom anoreksije?
O: Glavni simptom anoreksije je iracionalno prepričanje, da so debeli, ali strah, da bodo postali debeli, čeprav so zelo vitki.
V: Ali obstaja zdravilo za anoreksijo nervozo?
O: Trenutno ni znanega zdravila za anoreksijo nervozo, vendar so posameznikom s to boleznijo na voljo različni načini zdravljenja.
Iskati