Nizozemski odpor v drugi svetovni vojni: gibanje proti nemški okupaciji

Poleg oboroženega odpora so Nizozemci izvajali tudi druge oblike upora proti nacistični nemški okupaciji. To so bile pomembne možnosti za tiste, ki so nasprotovali nacistom, vendar se niso odločili za uporabo orožja. Nenasilni odpor je vključeval vohunjenje, skrivanje in pomoč ubežnikom, neupoštevanje nacističnih pravil, udeležbo na javnih protestih, izdajanje nezakonitih dokumentov in sabotažo (uničevanje) podjetij, ki so pomagala vojnim prizadevanjem. Na tisoče ljudi so nacisti aretirali in jih za več mesecev zaprli, mučili, poslali v koncentracijska taborišča ali ubili.

Nizozemska februarska stavka iz leta 1941, ki je protestirala proti deportaciji Judov z Nizozemske, je bila edina takšna stavka v nacistično okupirani Evropi.

Po vojni je Nizozemska ustanovila in podelila medaljo za hrabrost, imenovano Odporniški križ. Od 95 ljudi, ki so jo prejeli, jih je bilo 93 ubitih.

Nizozemska je bila pred napadom Nemcev nevtralna. Nizozemci se od leta 1830 niso borili v vojni z nobenim evropskim narodom. Med prvo svetovno vojno Nemčija ni napadla Nizozemske. Nekdanji nemški cesar je leta 1918 celo pobegnil na Nizozemsko. Zato je bila nemška invazija v drugi svetovni vojni velik šok. Nizozemska je septembra 1939 ukazala svoji vojski, naj se pripravi.

Čeprav je bila Nizozemska še vedno nevtralna in se med drugo svetovno vojno ni pridružila nobeni strani, so Nemci po začetku druge svetovne vojne napadli njeno veliko trgovsko floto. Novembra 1939 so nacisti potopili nizozemsko potniško ladjo SS Simon Bolivar in pri tem ubili 84 ljudi. To je Nizozemsko pretreslo. To ni bila edina uničena nizozemska ladja.

10. maja 1940 so nemške enote začele napadati Nizozemsko. Nemci so vdrli s približno 750 000 možmi. To je bilo trikrat več kot nizozemska vojska. Nemci so napadli s 1 100 letali (nizozemska vojska jih je imela 125) in šestimi oklepnimi vlaki. Z bombardiranjem so uničili 80 % nizozemskih vojaških letal, čeprav so Nemci v napadu izgubili več kot 500 letal.

Nacisti so prvič v zgodovini poskusili izvesti obsežen padalski napad, ki pa ni uspel. Nizozemci so ponovno prevzeli nadzor nad tremi letališči, ki so jih zavzeli Nemci. Nizozemska vojska je imela samo en tank (Renault ft-17, vendar ga nismo uporabljali, ker je bil odpadek in se je s svojo največjo hitrostjo 8 km/h potopil dobesedno na vsakem koraku) (imeli smo 145 drugih tankov, ki pa niso prišli pravočasno (servis je bil 1 od 10 (ne priporočam)).

Glavna območja vojaškega odpora so bila v:

• Grebbelinie pri Amsterdamu
• Kornwerderzand, ki je imel utrjene bunkerje
• Rotterdam, mostovi, ki jih branijo nizozemski marinci

Po štirih dneh so Nemci zasedli 70 % države. Adolf Hitler je ukazal uničiti Rotterdam. Zaradi nacističnega bombardiranja je približno 85 000 nizozemskih civilistov ostalo brez strehe nad glavo. Nizozemci so se predali.

V boju proti nacistični invaziji je umrlo približno 2 000 nizozemskih vojakov. V Rotterdamu je umrlo vsaj 800 civilistov.

Cilj nacistov je bil iz Nizozemcev narediti naciste. Zaradi odprtih območij v državi je bilo težko skriti nezakonite dejavnosti - za razliko od na primer makijev v Franciji, ki so imeli veliko skrivališč.

Prvi nemški obhod Judov februarja 1941 je privedel do prve splošne stavke proti Nemcem.

Nizozemski socialdemokrati, katoličani in komunisti so sprožili odporniško gibanje. Če so Nemci odkrili, da so ljudje sodelovali v odporniškem gibanju, so jih najprej zaprli. Če pa je bila oseba član oborožene ali vojaške skupine, so jo lahko nacisti poslali v koncentracijska taborišča. Po sredini leta 1944 je Hitler svojim vojakom ukazal, naj postrelijo vse pripadnike odpora. Nacisti so izvajali tudi maščevalne napade na civiliste, v katerih so pobijali nedolžne civiliste, potem ko so se zgodile odporniške dejavnosti.

Nacisti so nizozemske Jude deportirali v koncentracijska in uničevalna taborišča. Ob obali so začeli graditi utrdbe in zgradili 30 letališč. Odrasle moške med 18. in 45. letom starosti so prisilili, da so delali v nemških tovarnah ali na javnih delih. Leta 1944 so večino vlakov poslali v Nemčijo in 550 000 Nizozemcev so poslali v Nemčijo kot delavce. Odpor je postal bolje organiziran in močnejši. Odporniki so ubili visoke nizozemske uradnike, kot je bil general Seyffardt.

Na Nizozemskem je Nemcem uspelo pobiti veliko Judov.

Komunistična partija Nizozemske je 25. februarja 1941 pozvala k splošni stavki, "februarski stavki". Nemške enote so se odzvale s streljanjem na neoborožene množice in številne ujetnike. Vendar je bila stavka pomembna, saj se je odpor proti nacistični okupaciji po njej okrepil.

Nizozemski odpor je bil običajno skrivnosten. Odpor na Nizozemskem je vključeval sabotaže (kot so prekinjanje telefonskih linij, razdeljevanje protinemških letakov ali trganje plakatov). Nekatere manjše skupine so zbirale obveščevalne podatke in izdajale podzemne časopise, kot so De Waarheid, Trouw, Vrij Nederland in Het Parool. Prav tako so sabotirale telefonske linije.

Druga pomembna odporniška dejavnost je bila skrivanje judovskih družin, kot je bila družina Ane Frank, odporniških borcev, moških in zavezniških letalskih posadk. Odporništvo je pred nacisti skrilo več kot 300 000 ljudi.

• Corrie ten Boom, organizatorka krščanskega upora
• Antifašizem

• Bentley, Stewart. The Dutch Resistance and the OSS (2012)
• Bentley, Stewart. Oranžna kri, srebrna krila: (2007)
• Fiske, Mel in Christina Radich. Vojna naše matere: življenjepis otroka nizozemskega odpora (2007)
• van der Horst, Liesbeth. Nizozemski muzej odpora (2000)
• Schaepman, Antoinette. Oblaki: (1982): Episode of Dutch Wartime Resistance, 1940-45
• Sellin, Thorsten, ed. "The Netherlands during German Occupation", Annals of the American Academy of Political and Social Science, letnik 245, maj, 1946, str. od i do 180 v JSTOR
• Warmbrunn, Werner. Nizozemci pod nemško okupacijo, 1940-1945 (Stanford University Press, 1963)
• Dewulf, Jeroen. Spirit of Resistance: (Rocher NY: Camden House, 2010)