Altruizem
Altruizem (ali nesebičnost) je skrb za dobrobit drugih. Resnično altruistično dejanje je dejanje, ki je storjeno popolnoma v korist drugega, brez skrbi zase. Običajno vključuje žrtvovanje nečesa (časa, truda ali premoženja) brez pričakovanja, da bomo v zameno kaj prejeli (vključno s priznanjem za dejanje dajanja). V mnogih kulturah velja za vrlino in je osnovni vidik večine religij. Je nasprotje sebičnosti.
Altruizem se razlikuje od dejanj, storjenih zaradi odgovornosti, zvestobe ali moralne obveznosti do določenega posameznika (npr. boga, kralja ali vlade). O tem, ali je "čisti" altruizem mogoč, učenjaki razpravljajo že tisočletja. Ena od teorij pravi, da nobenega dejanja dajanja, pomoči ali žrtvovanja ni mogoče opisati kot resnično nesebičnega, saj bo oseba od tega prejela osebno zadovoljstvo (to je občutek zadovoljstva, da je naredila nekaj dobrega za drugega). Ali je ta teorija pravilna, je odvisno od tega, ali se takšni občutki štejejo za "nagrado" ali "korist".
Pojem altruizma že dolgo preučujeta filozofija in etika. Izraz je v 19. stoletju uporabil sociolog in filozof znanosti Auguste Comte. Postal je pomembna tema za psihologe (zlasti tiste, ki preučujejo evolucijsko psihologijo), evolucijske biologe in etologe. Učenjaki vsakega od teh področij so razvili različne ideje o altruizmu. Vsi se strinjajo, da je altruizem skrb za dobrobit drugih ljudi in delovanje v njihovo korist.
V mnogih kulturah in verstvih velja darovanje revnim za altruistično dejanje.
Evolucijska psihologija
Pri proučevanju vedenja živali se altruizem pojavlja pri družbenih živalih, ko se posameznik prostovoljno žrtvuje za boljše preživetje skupine. Obstaja več teorij o tem, kako je do tega vedenja prišlo v okviru evolucije z naravnim izborom.
- Sorodstvena selekcija je teorija, po kateri so živali in ljudje bolj altruistični do pripadnikov lastne vrste kot do vrst, ki so jim bolj sorodne. To so potrdile številne študije. Glej tudi: Eusocialnost: Teorije socialne evolucije.
- Osebni interesi. Ljudje bodo verjetno trpeli, če bo trpela njihova družina, prijatelji ali zavezniki. Pomoč lastni družini in prijateljem lahko zato na koncu koristi tudi samemu sebi. Gre za sodelovanje. Do skrajnega samožrtvovanja za skupino lahko pride, če nekaj grozi, da bo ubilo celotno skupino.
- Vzajemni altruizem. Oseba bo bolj verjetno pomagala drugi osebi, če obstaja možnost, da ji bo druga oseba pomagala v zameno, takoj ali sčasoma. Gre za vzajemnost. Veliko ljudi sodeluje, če in samo če drugi sodelujejo v zameno. Pri tem je lahko pomemben ugled. Oseba z dobrim ugledom glede vzajemnosti ima več možnosti, da bo prejela pomoč tudi od oseb, s katerimi prej ni imela neposrednih stikov.
- Načelo oviranosti. Dejanja altruizma se pogosto uporabljajo za to, da bi drugim pokazali, kakšne sposobnosti ima posameznik in do katerih virov ima dostop. To lahko drugim sporoča, da je altruist lahko dragocen kot spolni partner. Ženske menijo, da so altruistični moški privlačni partnerji. Pri živalih so raziskave pokazale, da so dobri lovci uspešnejši pri iskanju partnerjev za razmnoževanje. Pri ljudeh ljudje, ki vedo, da bodo njihova dejanja opažena, včasih celo potratno darujejo denar, za katerega vedo, da ga prejemnik ne potrebuje, ker to pomaga njihovemu ugledu.
Te teorije skušajo pojasniti, kako je evolucija oblikovala psihološke mehanizme, kot so čustva, ki spodbujajo altruistično vedenje.
V živalskem svetu čebele delavke izkazujejo altruizem, ko napadajo druge živali, ki ogrožajo panj. Čebela piči in vbrizga strup. Ko to stori, čebela umre, vendar to prostovoljno stori za obrambo panja.
V religiji
Večina svetovnih religij, če ne vse, spodbuja nesebičnost kot zelo pomembno moralno vrednoto. Je del osrednjih filozofij budizma, krščanstva, hinduizma, islama, džainizma, judaizma in sikhizma ter številnih drugih religij.
Budizem uči ljubezen in sočutje do vseh oblik življenja (ahimsa). Ljubezen je želja, da bi bila vsa bitja srečna, sočutje pa je želja, da bi bila vsa bitja osvobojena trpljenja. Vsa živa bitja so enakovredna. Za razliko od večine drugih religij budisti verjamejo, da posledice naših dejanj ne izhajajo iz kazni na podlagi moralne presoje, temveč iz zakona karme (kamme). Karma je naravni zakon vzroka in posledice. Po tem zakonu doživljamo posledice tistega, kar povzročimo: če povzročite trpljenje, boste kot naravno posledico doživljali trpljenje; če povzročite srečo, boste kot naravno posledico doživljali srečo. Večina vrst karme z dobrimi ali slabimi posledicami človeka zadržuje v kolesju samsare, druge pa ga osvobajajo v nirvano.
V sufizmu je īthār (nesebičnost) opredeljen kot dajanje prednosti drugim pred seboj. Za sufije to pomeni predanost drugim in popolno opustitev skrbi zase. Uči žrtvovanja za večje dobro. Islam meni, da so tisti, ki prakticirajo īthār, na najvišji stopnji kreposti. Pri īthārju je pozornost usmerjena na vse, kar obstaja, razen na samega sebe.
Budistični menihi, ki pobirajo miloščino.
Sorodne strani
- Dobrodelnost (praksa)
- Empatija
- Vključujoča telesna pripravljenost
- Filantropija
- Misantropija
- Teodiceja o neprivilegiranosti
- Sebičnost
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je altruizem?
O: Altruizem je skrb za dobrobit drugih. Vključuje žrtvovanje nečesa, na primer časa ali premoženja, ne da bi pričakovali kaj v zameno.
V: V čem se altruizem razlikuje od dejanj, storjenih zaradi odgovornosti ali obveznosti?
O: Altruizem se razlikuje od dejanj, storjenih zaradi odgovornosti, zvestobe ali moralne obveznosti do določenega posameznika (na primer boga, kralja ali vlade). Te vrste dejanj običajno motivira pričakovanje nagrade ali koristi.
V: Kdo je skoval izraz "altruizem"?
O: Francoski filozof Auguste Comte je skoval izraz "altruizem" v francoščini (altruisme) kot antonim za egoizem.
V: Kaj Steinberg predlaga kot opredelitev altruizma?
O: Steinberg predlaga, da je altruizem opredeljen kot namerno in prostovoljno dejanje, katerega cilj je povečati blaginjo druge osebe brez pričakovanja zunanje nagrade.
V: Kaj je nasprotje altruizma?
O: Nasprotje altruizmu je zloba; ta vključuje škodovanje drugemu brez lastne koristi.
V: Na kakšne načine so preučevali altruizem?
O: Altruizem so preučevali v filozofiji in etiki, psihologiji (zlasti evolucijski psihologiji), evolucijski biologiji in etologiji. Vsako področje je razvilo svoje ideje o tem, kaj je pravo altruistično vedenje.
V: Ali je mogoče narediti nekaj povsem nesebičnega? O: O tem, ali lahko obstaja "čisto" altruistično vedenje, so znanstveniki razpravljali že tisočletja; nekateri menijo, da nobenega dejanja ni mogoče opisati kot resnično nesebičnega, ker bo oseba od njega vedno prejela osebno zadovoljstvo (v smislu občutka zadovoljstva, da je naredila nekaj dobrega).
