Gama‑hidroksibutirat (GHB): kemija, medicinska uporaba in tveganja

γ-hidroksibutirna kislina (gama-hidroksibutirna kislina, skrajšano GHB) je kemična snov. Majhne količine te snovi se nahajajo v osrednjem živčevju številnih živali. Najdemo jo tudi v vinu, govedini in majhnih agrumih.

Kemija in nastanek

GHB je kratka veriga hidroksirane maščobne kisline; kemično je soroden nevrotransmiterju GABA in ketonskemu telesu beta-hidroksibutiratu. V telesu nastaja v majhnih količinah kot del normalnega metabolizma. Kot dodatek ali zdravilo se GHB običajno uporablja v obliki soli (npr. natrijev ali kalijev GHB). Fermentacija lahko prav tako privede do nastanka majhnih količin GHB, zato jo v sledovih najdemo v nekaterih vrstah piva in vina.

Mehanizem delovanja

V osrednjem živčevju GHB deluje preko lastnih GHB‑receptorjev in pri višjih koncentracijah preko receptorjev za gama-aminomaslena kislina (GABA), zlasti GABA-B. Posledično zmanjša izločanje nekaterih nevrotransmiterjev in povzroči pomirjevalni, sedativni učinek, zmanjšanje anksioznosti ter v nekaterih primerih evforijo.

Medicinska uporaba

V medicini se GHB uporablja v natančno nadzorovanih oblikah — najznamenitejša je zdravilo natrijev oksibat (v nekaterih državah pod tržnimi imeni). Uporablja se kot anestetik v določenih okoliščinah in kot pomirjevalo. Zdravila na osnovi GHB so bila uporabljena za zdravljenje nespečnosti, depresije (v preteklosti), za zmanjšanje zaspano‑sti pri narkolepsiji in za zdravljenje simptomov, povezanih z alkoholizmom ter katapleksijo. Medicinske doze so strogo standardizirane; kot primer, terapevtske dnevne doze natrijevega oksibata pri narkolepsiji se običajno gibljejo v gramih (v razdeljenih odmerkih ponoči), vendar zdravljenje vedno vodi zdravnik in je regulirano.

Rekreativna uporaba in zloraba

GHB se uporablja tudi kot rekreativna droga zaradi pomirjevalnega in evforičnega učinka — nekateri uporabniki poročajo o občutku sproščenosti, zmanjšani anksioznosti in socialni razbremenjenosti. Zloraba pa je nevarna: drogo pogosto imenujejo tekoči ekstazi ali "G", čeprav ekstazi (MDMA) ni povezan z GHB. GHB so uporabili tudi nekateri športniki za izboljšanje zmogljivosti, vendar je to nevarno in pogosto prepovedano.

Odmerki, farmakokinetika in tveganja

Začetek delovanja: običajno 10–30 minut po zaužitju.
Trajanje delovanja: kratko, tipično 1–4 ure (odvisno od odmerka in sozrentrantov, npr. alkohola).
Polživljenje: približno 30–60 minut; hitra eliminacija pomeni kratek, a včasih nepredvidljiv učinek.
Rekreativni odmerki so zelo spremenljivi; številni poročajo o učinkih pri odmerkih med približno 0,5–3 g, medtem ko so medicinski odmerki (natrijev oksibat) običajno višji in razdeljeni. Ker je mejna vrednost med želenim učinkom in predoziranjem majhna, je tveganje za nezavest, dihalno depresijo in smrt veliko.

Stranski učinki in nevarnosti

Možni učinki vključujejo omotico, bruhanje, zmedenost, izgubo zavesti, poškodbe zaradi padcev, dihalno depresijo in izgubo spomina. GHB lahko povzroči tudi zasvojenost; ob prenehanju dolgotrajne uporabe se lahko pojavi huda abstinenčna sindroma, vključno z nespečnostjo, anksioznostjo, tremorjem in napadi (krči).

Posebno nevarno je mešanje GHB z alkoholom ali sedativi (npr. benzodiazepini), saj se učinki seštevajo in močno povečajo tveganje za življenjsko ogrožujočo dihalno depresijo. GHB lahko tudi povzroči tako imenovano GHB komo: pri tem oseba omedli ali postane nezavestni, kar je pogost vzrok smrti pri zlorabah.

Zlorabe v kriminalne namene

GHB je znan tudi po zlorabi v oblikah, povezanih z nadlegovanjem ali spolnimi napadi, ker lahko povzroči močno zaspanost in izgubo spomina. Zato je uporaba napitkov in pijač v neznanem okolju tvegana.

Diagnostika in zdravljenje zastrupitve

Ni specifičnega antidota za GHB. Zdravljenje zastrupitve je podporno in vključuje nadzor dihanja, vzdrževanje dihalnih poti, spremljanje srčnega ritma ter po potrebi mehansko ventilacijo. Pri zavesti je pomembno zagotoviti varno lego in spremljanje, pri napadih lahko zdravniki uporabijo zdravila za zatiranje krčev. Če sumijo na zlorabo ali zastrupitev, je treba nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč.

GHB se pogosto hitro izloči iz krvi in urina, zato je dokazovanje uporabe v forenzične namene lahko omejeno na kratek časovni interval po zaužitju. Standardni testi za droge običajno GHB ne zaznajo, potrebni so specializirani testi.

Pravni status

V številnih državah je GHB kot rekreativna droga prepovedan, hkrati pa je dovoljena zdravstvena uporaba v strogo nadzorovanih oblikah. Zato je GHB pogosto na seznamih prepovedanih substanc, razen v obliki registriranih zdravil (npr. natrijev oksibat) z omejenim dostopom in nadzorom.

Preprečevanje in zmanjševanje škode

Ne mešajte GHB z alkoholom ali drugimi sedativi.
Če ste priča osebi, ki je močno sedirana ali nezavestna, takoj pokličite nujno pomoč in poskrbite za dihalne poti (stabilizirana bočna lega, če diha sama).
V javnih prostorih pazite na svojo pijačo in ne sprejemajte nedolgo odtujenih napitkov.
Če se uporabljate GHB, je pomembno vedeti, da je varnostne meje težko napovedati — majhen porast odmerka lahko povzroči izgubo zavesti.

Kratek zgodovinski pregled

GHB je bil prvič sintetiziran v 60. letih prejšnjega stoletja in je bil preučen kot potencialni anestetik in sredstvo za spanje. V 80. in 90. letih je pridobil pozornost zaradi rekreativne uporabe in zlorab, zaradi česar so številne države omejile ali prepovedale njegovo uporabo zunaj medicinskega nadzora.

Zaključek

GHB je kemijsko in farmakološko kompleksen spoj z zakonitimi medicinskimi aplikacijami, a hkrati z visokim potencialom zlorabe in resnimi tveganji za zdravje. Čeprav ima v medicini vredne indikacije, domača ali nepravilna uporaba predstavlja veliko nevarnost — predvsem zaradi ozkega varnostnega razpona med učinkom in predoziranjem. V primeru suma zastrupitve je nujna takojšnja medicinska oskrba.

Uporaba kot prepovedana droga

GHB je depresivno sredstvo centralnega živčnega sistema. Njegovi učinki so podobni učinkom alkohola ali ekstazija. Ljudje se počutijo dobro razpoloženi. Zmanjšajo se tudi njihove zavore. Če se odmerek poveča, se pojavijo slabost, zaspanost, težave z dihanjem, amnezija, nezavest in smrt. Učinek GHB traja od 1,5 do 3 ure, lahko pa tudi dlje. Lahko so daljši, če je droga pomešana z alkoholom ali če je bil zaužit velik odmerek.

Nekatere snovi, imenovane "pro-droge", se v želodcu spremenijo v GHB. Eno takih zdravil je gama-butirolakton. Takšni izdelki prav tako predstavljajo težavo. Veliko se jih uporablja v industrijskih procesih. Tak primer so sredstva za odstranjevanje barve. Kar je dobro za uporabo v industriji, je lahko slabo za ljudi.

Nekatera ulična imena, zlasti v mešanici z drugimi snovmi, kot so amfetamini, so lahko milo, voda, slana voda, modra voda in huda telesna poškodba.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gama-hidroksibutirna kislina (GHB)?

O: Gama-hidroksibutirna kislina (GHB) je kemična snov, ki jo je mogoče najti v osrednjem živčnem sistemu številnih živali, pa tudi v vinu, govedini in majhnih agrumih.

V: Kako GHB deluje na druge nevrotransmiterje?

O: GHB deluje na druge nevrotransmiterje, kot je gama-aminomaslena kislina (GABA) v osrednjem živčevju.

V: Katera je medicinska uporaba GHB?

O: GHB se uporablja za zdravljenje nespečnosti in depresije, pomoč ljudem, ki imajo težave z alkoholizmom ali katapleksijo, ter za zdravljenje zaspanosti čez dan pri bolnikih z narkolepsijo. Uporablja se lahko tudi kot anestetik ali pomirjevalo.

V: Ali je GHB povezan z ekstazijem?

O: Ne, GHB ni povezan z ekstazijem. Ekstazi je drugačna droga, ki ni povezana z GHB.

V: Kakšna je kemijska struktura GHB?

O: Kemijska struktura GHB je podobna ketonskemu telesu beta-hidroksibutiratu. Kot dodatek ali zdravilo se običajno uporablja v obliki soli.

V: Kje lahko v naravi najdemo majhne količine GHB?

O: Majhne količine GHB so naravno prisotne v nekaterih vrstah piva in vina zaradi procesov fermentacije. Prav tako ga lahko proizvajajo celice v človeških telesnih celicah.

V: Kaj so "kome GHB"? O: Do "GHBCom" pride, ko ljudje omedlijo ali postanejo nezavestni po zaužitju prevelike količine droge - to je vzrok za večino smrti, povezanih z njeno uporabo.