Gensko spremenjena hrana: definicija, primeri, lastnosti in uporaba

Gensko spremenjena hrana (GS hrana) je hrana, ki je bila proizvedena z uporabo gensko spremenjenih organizmov (GS organizmi). Gensko spremenjena živila vsebujejo gensko spremenjene organizme ali njihove dele (npr. olje, proteine, škrob). Običajni primeri so koruza, soja, bombaž in oljna ogrščica. Prva gensko spremenjena žival, odobrena za prodajo, je losos.

Komercialna prodaja gensko spremenjenih živil se je začela leta 1994, ko je podjetje Calgene prvič ponudilo svoj paradižnik z zakasnjenim zorenjem. Med gensko spremenjena živila spadajo: soja, koruza, oljna ogrščica, riž in bombažno olje. Lastnosti razpoložljivih in prihodnjih pridelkov vključujejo odpornost proti herbicidom, žuželkam, virusom, glivicam, proizvodnjo dodatnih hranil, hitrejšo rast ali kakšen drug koristen namen. Eksperimentalno so razvili tudi gensko spremenjene živali.

Kako nastane gensko spremenjena hrana

Gensko spreminjanje običajno pomeni, da znanstveniki v organizem vstavijo, izbrišejo ali spremenijo enega ali več genov, da dosežejo želene lastnosti. To lahko poteka z različnimi metodami: s prenosom genov iz drugih vrst (transgeneza), z uporabo genov iz iste ali sorodne vrste (cisgeneza) ali z novimi orodji za urejanje genoma, kot je CRISPR. Namen je lahko povečanje pridelka, odpornosti proti škodljivcem, izboljšanje hranilne vrednosti ali pa lažja predelava.

Lastnosti in najpogostejši nameni

• Odpornost proti herbicidom: rastline prenesejo škropljenje z določeno snovjo, kar omogoča enostavnejše zatiranje plevela.
• Odpornost proti žuželkam: npr. vgradnja genov iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki rastlino varujejo pred določenimi škodljivimi žuželkami.
• Odpornost proti virusom in glivicam: zmanjšanje izgub pridelka zaradi patogenov.
• Biofortifikacija: povečanje vsebnosti esencialnih hranil (npr. primeri, kot je obogateni riž z provitaminom A).
• Izboljšane tehnološke lastnosti: npr. daljše skladiščenje, sprememba oljnega profila, manj škodljivih snovi v pridelku.
• Hitrejša rast ali večja produktivnost: tudi pri eksperimentalnih genetskih izboljšavah živali (npr. hitreje rastoči losos).

Primeri uporabe v praksi

Poleg široko razširjenih poljščin, kot so soja in koruza, obstajajo specifični primeri z neposrednim učinkom na prehrano in kmetijstvo:

• Bt-koruza: koruza z vgrajenim učinkom proti določenim škodljivcem, kar zmanjšuje potrebo po kemičnih insekticidih.
• Herbicidno tolerantna soja: omogoča selektivno zatiranje plevela z določenimi herbicidi.
• Obogateni riž: primer biofortifikacije za boj proti pomanjkanju vitamina A v nekaterih regijah.
• Gensko spremenjen paradižnik: zgodnji komercialni primer s podaljšanim časom zorenja.
• Gensko spremenjene kvasovke in bakterije: raziskujejo se za pospešitev proizvodnje sira ali za izdelavo piva z manj kalorijami (eksperimentalne aplikacije, kot no podatki o bakterijah za sir in kvasovkah za pivo).

Varnost, testi in regulacija

Pred trženjem GS živil običajno potekajo obsežne raziskave in ocene varnosti, ki preučijo toksičnost, alergenost, hranilno vsebnost in morebitne okoljske učinke. V večini držav nadzor nad GS organizmi izvajajo agencije, kot so FDA, USDA in EPA v ZDA, medtem ko v Evropski uniji obstaja strožji sistem odobritve in označevanja. Razlike v regulaciji pomenijo, da je dostopnost GS živil po svetu različna.

Pomembne teme v ocenjevanju varnosti vključujejo:

• možnost prenosa genov na divje sorodnike (gene flow) in posledične spremembe v ekosistemih,
• razvoj odpornosti pri škodljivcih ali plevelih ob dolgotrajni uporabi istega načina zaščite,
• skrb za spremljanje nepredvidenih alergenih ali toksičnih učinkov,
• transparentnost in označevanje za potrošnike.

Označevanje in izbira potrošnikov

V mnogih državah je označevanje GS živil obvezno, da lahko potrošniki izberejo med gensko spremenjenimi in negensko spremenjenimi izdelki. Označevanje ureja, katera raven vsebnosti GS sestavin zahteva navedbo na embalaži.

Okoljski in družbeni vidiki

Uvajanje GS pridelkov ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke. Med prednostmi je zmanjšanje uporabe nekaterih pesticidov in povečanje pridelka, kar lahko podpira prehransko varnost. Med tveganji so vplivi na biotsko raznovrstnost, možnost navzkrižnega opraševanja z divjimi vrstami ter družbeni in ekonomski učinki na majhne kmete (npr. odvisnost od licenciranih semen).

Prihodnost in nove tehnologije

Napredek v tehnologijah za urejanje genoma, kot je CRISPR, omogoča natančnejše in hitrejše spremembe genov. To širi možnosti za razvoj varnejših in ciljno usmerjenih izboljšav (npr. odpornost na sušo, izboljšana hranilna vrednost) ter za hitrejše prilagajanje pridelkov na podnebne spremembe. Hkrati se razvija tudi področje sintetične biologije in uporaba mikroorganizmov v industrijski proizvodnji hrane in pijač.

Zaključek

Gensko spremenjena hrana zajema širok spekter izdelkov in tehnologij z različnimi cilji: povečati pridelke, zmanjšati izgube, izboljšati hranilno vrednost in olajšati pridelavo. Vsak nov GS izdelek zahteva temeljite ocene varnosti in razmislek o okoljskih in družbenih posledicah. Za potrošnike so pomembni jasna označevanja, zanesljive znanstvene informacije in odprt javni dialog o prednostih in tveganjih.

Primeri

Večina rastlinskega olja, ki se uporablja v ZDA, je proizvedena iz gensko spremenjenih pridelkov. Rastlinsko olje se prodaja neposredno potrošnikom kot olje za kuhanje, margarina in skrajšano olje ter se uporablja v pripravljeni hrani.

Kar zadeva sojo, je približno 95 % pridelka v ZDA gensko spremenjenega, približno 85 % svetovnega pridelka soje pa se predela v sojino moko in rastlinsko olje. Večina pridelka soje se prideluje za proizvodnjo olja, razmaščena in opečena sojina moka z visoko vsebnostjo beljakovin pa se uporablja za hrano za rejne živali in hrano za pse. 98 % pridelka soje v ZDA se uporabi za prehrano rejnih živali. Manjši odstotek soje se uporablja neposredno za prehrano ljudi.

Krompirjeva plesen

Raziskovalci so ustvarili gensko spremenjen krompir, ki je odporen na krompirjevo gnilobo. Ta bolezen je v 40. letih 19. stoletja povzročila irsko krompirjevo lakoto. Za komercialno gojenje tega gensko spremenjenega pridelka je potrebna odobritev EU.

Pridelki soje: večina soje, ki se uporablja v ZDA, je gensko spremenjena.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je gensko spremenjena hrana?

V: Kateri so nekateri primeri gensko spremenjenih živil?

V: Kdaj se je začela komercialna prodaja gensko spremenjenih živil?

V: Katere lastnosti imajo razpoložljivi in prihodnji pridelki?

V: Ali obstaja gensko spremenjena živina?

V: Kako bi lahko bakterije uporabili pri izdelavi sira?

V: Kako bi lahko uporabili kvasovke za proizvodnjo piva z manj kalorijami?

Išči po črki