Guantanamo Bay (GTMO/Gitmo): ameriška baza, zapori in pravne polemike
Guantanamo Bay (GTMO): ameriška vojaška baza in zapor — zgodovina, pravne polemike, domnevne kršitve človekovih pravic ter mednarodni odzivi.
Zaliv Guantanamo je zaliv na jugu otoka Kuba. Njegov del je pod nadzorom Združenihdržav Amerike. Nadzor nad njim so prevzele leta 1903 na podlagi pogodbe med Združenimi državami in Kubo. Sedanja kubanska vlada meni, da ta pogodba ni zakonita. Pravijo, da krši mednarodno pravo (natančneje Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu iz leta 1969). Spor o suverenosti in zakonitosti prisotnosti ZDA na tem delu Kube je torej politično in pravno nerešen že več desetletij.
Vloga baze in njeno poslanstvo
Južni del zaliva obdaja mornariška postaja Združenih držav Amerike. Ime postaje (ali baze) se včasih skrajša na GTMO in se imenuje "Gitmo". Poslanstvo te postaje je uradno predstavljeno kot ukrepanje za preprečevanje terorizma, pomoč ljudem, ki bežijo s Kube, in zaustavljanje kriminala, povezanega s prepovedanimi drogami. Poleg teh nalog je baza od leta 2002 postala tudi kraj za pridržanje oseb, ki so jih ameriške sile oziroma zavezniške obveščevalne službe aretirale v povezavi z boji proti terorizmu.
Zapori, pridržanja in postopki
To oporišče se zdaj uporablja tudi za pridržanje ljudi, ki so jih ameriške sile ujele v Afganistanu in Iraku. Nekaj ujetnikov je bilo odpeljanih tudi iz drugih držav, na primer iz Velike Britanije in Francije. Po podatkih z različnih virov so bili v letih po odprtju priprtih več sto oseb; sicerčno so posamezne številke skozi leta nihale, saj so bili mnogi ujetniki kasneje izpuščeni, predani drugim državam ali obsojeni oziroma ostali v pridržanju.
Ameriške oblasti so nekatere pridržane osebe označile za "enemy combatants" oziroma borce sovražnika in jim niso takoj podelile običajnih pravic, ki bi jih imeli vojni ujetniki po ženevskih konvencijah. Zato so se razvile posebne oblike obravnave in postopkov, med njimi preiskovalni postopki, znani kot Combatant Status Review Tribunals (CSRT) in Administrative Review Boards. Hkrati so bile vzpostavljene tudi posebne military commissions za sojenja nekaterim obtoženim.
Pravne spore in sodne odločitve
Prakse v Guantanamu so sprožile številne sodne spore in ustavne izzive v ZDA ter mednarodno kritiko. Zvezna sodišča so v več pomembnih zadevah odločala o pravicah priprtih oseb. Med ključnimi odločitvami so:
- Rasul proti Bushu (2004) — ameriško vrhovno sodišče je presodilo, da imajo nepravično pridržane osebe na Guantanamu pravico vložiti tožbo za habeas corpus pri zveznih sodiščih v ZDA;
- Hamdan proti Rumsfeldu (2006) — vrhovno sodišče je ugotovilo, da so prvotne vojaške komisije, kakršne so bile vzpostavljene, nezakonite, ker niso spoštovale ameriškega in mednarodnega prava;
- Boumediene proti Bushu (2008) — vrhovno sodišče je potrdilo, da imajo priprtci na Guantanamu ustavno pravico do habeas corpus in da morajo imeti učinkovite pravne načine za izpodbijanje svojega pridržanja.
Trditve o mučenju, prisilnih metodah in preiskave
Po poročilih različnih skupin za človekove pravice so bili nekateri ujetniki predmet hudega ravnanja — vključujoč metode, ki jih je CIA poimenovala "enhanced interrogation techniques". Nekateri primeri so kazali, da so bile osebe obravnavane v tajnih "black site" objektih pred njihovo premejitvijo v Guantanamo. Ameriške in neodvisne preiskave so ugotovile različne stopnje neprimernih postopkov: Senatova preiskava (2014) je med drugim dokumentirala uporabo brutalnih tehnik in vprašljive ukaze državnih organov.
Poleg tega je mučenje in slabo ravnanje omenjal tudi FBI v nekaterih primerih. Nekateri Evropejci, ki jih je CIA odpeljala z "leti za mučenje" in so bili nato na koncu izpuščeni ali vrnjeni v svoje države, so poročali o aretacijah, odvzemih in prenosih brez ustreznih pravnih postopkov.
Druge kritike in humanitarna vprašanja
Med pomembnimi problemi, o katerih poročajo nevladne organizacije in mednarodni organi, so: pomanjkanje jasnih obtožb zoper mnoge priprtce, dolgotrajno priprtje brez sojenja, uporaba prisilnega hranjenja pri stavkah lačnega protesta, omejen dostop do neodvisne pravne pomoči ter psihološke in zdravstvene posledice dolgotrajnega pridržanja. Rdeči križ (ICRC), Amnesty International, Human Rights Watch in druge organizacije so večkrat pozivale k zaprtju obtožnic ali zapiranju taborišča ter k vračanju ali premeščanju primernih oseb.
Hladna vojna, politika in prizadevanja za zaprtje
Guantanamo je postal politični sporšček, ki pomembno vpliva na mednarodni ugled ZDA in na notranjo politiko. Predsedniki so se občasno zavezali k zaprtju baze ali zmanjšanju števila priprtih; obljube so bile deležne različnih omejitev v praksi, predvsem zaradi kongresnih omejitev glede prenosa priprtih v ZDA ali drugih držav. Posledično so bile izpeljane prakse premeščanja ujetnikov v druge države in postopne repatriacije ali premestitve v tretje države, kolikor je bilo to mogoče.
Struktura in imena objektov
Prvi operativni objekt je bil znan kot Camp X-Ray — začasne rešetkaste kletke, v katerih so bili prvopriprtiji nastanjeni leta 2002. Kasneje so zgradili lesene in betonske objekte, znane kot Camp Delta in druge podenote (npr. Camp Iguana, kjer so bili nastanjeni mladoletni ujetniki in nato nekateri izpustljeni). Eden od problemov je bila tudi transparentnost pogojev in omejen dostop novinarjev ter neodvisnih opazovalcev v zgodnjih letih obratovanja.
Posledice in sedanje stanje
Guantanamo je močno vplival na javno razpravo o ravnovesju med varnostjo in človekovimi pravicami. Medtem ko ameriške oblasti zagovarjajo bazo kot nujno za nacionalno varnost in preprečevanje vnovičnih groženj, nasprotniki opozarjajo na erozijo pravnih standardov in dolgotrajne škode, tako posameznikom kot mednarodnim odnosom ZDA.
V zadnjih letih se je število priprtih zmanjšalo iz najvišjih vrednosti, veliko oseb je bilo izpuščenih ali predanih drugim državam, vendar je ostalo manjše število ujetnikov — v zadnjih letih gre za nekaj deset oseb. Politična in pravna vprašanja glede popolnega zaprtja taborišča tako ostajajo aktualna.
Zemljevid Kube z zalivom Guantanamo
Stražarji z zapornikom v taborišču za pridržanje v zalivu Guantanamo
Status
O zalivu Guantanamo se veliko razpravlja. To taborišče je mornariško oporišče in v njem so včasih zadrževali ljudi, ki so po morju pobegnili pred kubansko vlado. Zdaj je tam tudi zapor za ljudi, ki nasprotujejo Združenim državam, vključno z nekaterimi vojaki. Nekateri ga imenujejo koncentracijsko taborišče. George W. Bush je dejal, da ga včasih uporabljajo za vojne ujetnike, vendar številne skupine za človekove pravice obtožujejo Ameriko, da v njem zadržuje ljudi iz držav, s katerimi ni v vojni. To se je včasih izkazalo za resnično, ko so bili leta 2003 britanski zaporniki vrnjeni domov.To taborišče se lahko uporablja za zapornike, ki jih Združene države obravnavajo kot teroriste. Ti ljudje so pridržani, ker ni dovolj dokazov, da bi jim lahko sodili na sodišču. V tem zaporu je približno 300 do 400 ljudi. Skoraj vsi so muslimani, ki naj bi napadli ameriške vojake. Nekateri od teh ljudi so bili ujeti med vojno v Afganistanu. Nekateri so bili na silo odpeljani iz drugih držav. V taborišču je bilo nekaj dokazov o mučenju. Nekateri zaporniki so se poskušali ubiti. Drugi so gladovno stavkali in niso hoteli jesti. Ti zaporniki niso prisiljeni delati, vendar jim ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje.
Zdaj se je začelo nekaj dela, da bi zapornike v Guantanamu privedli do pravice. Nekateri so bili poslani nazaj v svoje matične države, nekateri so bili poslani v druge države. Nekatere ljudi, za katere se je izkazalo, da niso teroristi, so njihove vlade izpustile, nekateri pa so zdaj v zaporu v svojih državah. Nekateri Ujguri iz Kitajske so bili poslani v Albanijo, verjetno zato, ker jih Kitajska ni želela nazaj.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zaliv Guantanamo?
O: Zaliv Guantanamo je zaliv na jugu otoka Kuba. Njegov del je pod nadzorom Združenih držav Amerike.
V: Kako so ZDA pridobile nadzor nad zalivom Guantanamo?
O: Združene države Amerike so nadzor nad njim prevzele leta 1903 v skladu s pogodbo med ZDA in Kubo. Sedanja kubanska vlada te pogodbe ne šteje za zakonito. Pravijo, da krši mednarodno pravo (natančneje Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969).
V: Kaj je GTMO?
O: GTMO pomeni "Guantanamo" in se včasih uporablja kot okrajšava za "Gitmo", kar se nanaša na mornariško postajo, ki obdaja del južnega zaliva.
V: Kakšna je naloga v Gitmu?
O: Poslanstvo v Gitmu vključuje preprečevanje terorizma, pomoč ljudem, ki bežijo s Kube, in zaustavljanje kriminala, povezanega s prepovedanimi drogami. Uporablja se tudi za pridržanje ljudi, ki so jih ameriške sile ujele v Afganistanu in Iraku, pa tudi nekaterih zapornikov, ki so bili odpeljani iz drugih držav, kot sta Velika Britanija in Francija.
V: Ali imajo zaporniki v Gitmu pravice v skladu z mednarodnim pravom?
O: Nekateri pravijo, da ti ljudje nimajo pravic, ki bi jih morali imeti kot vojni ujetniki v skladu z ženevskimi konvencijami, ker zakoni, ki veljajo v Združenih državah, ne veljajo zanje.
V: Ali so poročali o slabem ravnanju ali mučenju v Gitmu?
O: Po navedbah nekaterih znanih skupin za človekove pravice so bili nekateri zaporniki mučeni, z drugimi pa so morda slabo ravnali v skladu s preiskavo FBI. O tem so poročali tudi nekateri Evropejci, ki jih je CIA odpeljala z "leti za mučenje" in so bili zdaj izpuščeni.
Iskati