Apicomplexa
Apicomplexa je velika skupina protistov (protozojev), ki so zajedavci. Razvili so nekatere izjemne prilagoditve, ki jim omogočajo parazitsko življenje. Vsi so enocelični, vsi so paraziti živali in vsi tvorijo spore.
Imajo edinstven organel, plastid, imenovan apikoplast, in apikalno kompleksno strukturo, s katero vstopijo v gostiteljevo celico. Nimajo struktur, kot so bički ali psevdopodi, razen v nekaterih fazah gamet. Gibanje telesa poteka z upogibanjem ali drsenjem.
Nekoč so skupino imenovali Sporozoa, vendar se to ime zdaj odsvetuje.
Življenjski cikli apikompleksov so zapleteni, med različnimi skupinami apikompleksov pa je veliko razlik. Razmnožujejo se aseksualno in spolno. Celična jedra so haploidna.
To je raznolika skupina, ki vključuje organizme, kot so kokcidije, gregarine, piroplazme, hemogregine in malarije. Bolezni, ki jih povzročajo apikompleksni organizmi, vključujejo:
Življenjski cikel
Življenjski cikel večine članov je zapleten, saj se razmnožujejo tako nespolno kot spolno. Gostitelj se okuži z aktivno invazijo parazitov. Paraziti se delijo in proizvajajo sporozoite, ki vstopijo v njegove celice. Sčasoma celice popokajo in sprostijo merozoite, ki okužijo nove celice. Sčasoma nastanejo gamete, ki se združijo in ustvarijo nove ciste. Ta osnovni vzorec ima veliko različic in mnoge vrste Apicomplexa imajo več kot enega gostitelja.
Apikalni kompleks vključuje vezikle, ki se odprejo na sprednji strani celice. Izločajo encime, ki parazitu omogočajo vstop v druge celice. Konico obdaja pas mikrotubulov, imenovan polarni obroč, med Conoidasida pa je tudi lijak iz tubulinskih beljakovin, imenovan konoid.
Prisotnost alveolov in druge lastnosti uvrščajo Apicomplexa v skupino, imenovano alveolati. Več sorodnih bičkarjev, kot sta Perkinsus in Colpodella, ima strukture, podobne polarnemu obroču, in so jih prej uvrščali sem, vendar se zdi, da je večina dinoflagelatov bližjih sorodnikov. Verjetno so podobni skupnemu predniku obeh skupin.
Druga podobnost je, da številne celice apikompleksov vsebujejo en sam plastid, imenovan apikoplast, ki ga obdajajo tri ali štiri membrane. Njegove funkcije naj bi vključevale naloge, kot sta biosinteza lipidov in hema. Zdi se, da je potreben za preživetje. Plastidi naj bi bili skupnega izvora s kloroplasti dinoflagelatov, dokazi pa kažejo, da izvirajo iz rdečih in ne zelenih alg.
Splošni življenjski cikel apikompleksa: 1-izgota (cista), 2-sporozoiti, 3-merozoiti, 4-gametociti.
Struktura apikompleksov: 1-polarni obroč, 2-konoid, 3-mikroneme, 4-rohptrije, 5-jedro, 6-jedro, 7-mitohondriji, 8-zadnji obroč, 9-alveoli, 10-golgijev aparat, 11-mikropore.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Apicomplexa?
O: Apicomplexa je velika skupina protistov (protozojev), ki so paraziti.
V: Kakšne prilagoditve imajo?
O: Razvili so nekaj izjemnih prilagoditev, ki jim omogočajo parazitsko življenje, na primer edinstven organel, imenovan apikoplast, in apikalno kompleksno strukturo.
V: Ali imajo strukture, kot so bički ali psevdopodi?
O: Ne, nimajo struktur, kot so bički ali psevdopodi, razen v nekaterih fazah gamet. Gibanje telesa poteka z upogibanjem ali drsenjem.
V: Ali je bila skupina nekoč znana pod drugim imenom?
O: Da, skupina se je nekoč imenovala Sporozoa, vendar se to ime zdaj odsvetuje.
V: Kako se razmnožujejo?
O: Apikompleksani imajo zapletene življenjske cikle in se razmnožujejo tako aseksualno kot spolno. Celična jedra so haploidna.
V: Kateri organizmi spadajo v to skupino?
O: Ta raznolika skupina vključuje organizme, kot so kokcidije, gregarine, piroplazme, hemogregarine in malarije.
V: Katere bolezni lahko povzročajo apikompleksni organizmi?
O: Bolezni, ki jih povzročajo apikompleksni organizmi, vključujejo malarijo in druge bolezni, povezane z vdorom parazitov v telesne celice.
