Abu Simbel: templja Ramzesa II. in Nefertari — skalna dediščina Nubije (UNESCO)

Gradbeništvo

Dela na templjih so se začela okoli leta 1264 pred našim štetjem in so trajala približno 20 let. Imenoval se je "Ramzesov tempelj, ki ga je ljubil Amon". Bil je eden od šestih skalnih templjev, ki jih je v Nubiji zgradil Ramzes II. Namen templja je bil narediti vtis na južne sosede Egipta. Pomagal je tudi okrepiti egipčansko vero na tem območju. Zgodovinarji pravijo, da zasnova Abu Simbla kaže na ego in ponos Ramzesa II.

Ponovno odkritje

Sčasoma so ljudje nehali uporabljati templje, ki jih je zasul pesek. V 6. stoletju pred našim štetjem je pesek pokril kipe v glavnem templju do kolen. Tempelj je bil pozabljen do leta 1813, ko je Jean-Louis Burckhardt videl zgornji friz glavnega templja. O tem je obvestil italijanskega raziskovalca Giovannija Belzonija, ki se je odpravil na kraj, vendar ni mogel izkopati vhoda v tempelj. Belzoni se je vrnil leta 1817 in uspel vstopiti v tempelj. Podrobnosti o templjih z risbami so v knjigi Edwarda Williama Lanea Description of Egypt (1825-1828).

Vodiči pri templjih pripovedujejo, da je bil "Abu Simbel" lokalni deček, ki je Burckhardta in Belzonija popeljal na ogled zakopanega templja. Od časa do časa je videl templje v premikajočem se pesku. Sčasoma so templje poimenovali po njem.

Premestitev

Leta 1959 se je začela mednarodna kampanja za zbiranje denarja, da bi templje rešili pred poplavitvijo z vodo iz novega visokega jezu v Asuanu.

Eden od predloženih načrtov je bil zgraditi jez okoli templjev, da bi voda ostala na isti ravni kot reka. Menili so, da bi z dvigom templjev nastala nevarnost, da jih veter spodnese. Ta načrt je bil zavrnjen.

Premikanje templja se je začelo leta 1964, ko so arheologi, inženirji in delavci z vsega sveta prihajali v okviru Unescovega projekta. Projekt je takrat stal 40 milijonov dolarjev. Med letoma 1964 in 1968 so celotno najdišče skrbno razrezali na velike bloke. Nekateri bloki so tehtali do 30 ton, večina pa okoli 20 ton. Ti bloki so bili dvignjeni in ponovno sestavljeni na novem mestu, 65 metrov višje in 200 metrov dlje od reke.

To je bil eden največjih izzivov arheološkega inženirstva v zgodovini. Nekatere dele je bilo treba rešiti izpod vode Naserskega jezera. Danes templje vsak dan obišče na stotine obiskovalcev. Avtobusi in avtomobili dvakrat na dan odhajajo iz Asuana, najbližjega mesta. Številni obiskovalci prihajajo tudi z letali na letališče, ki so ga posebej zgradili v bližini templjev.

Tu sta dva templja. Večji je bil zgrajen za bogove Ra-Harakhtyja, Ptaha in Amona. Na pročelju ima štiri velike kipe Ramzesa II. Manjši tempelj je bil zgrajen za boginjo Hathor, ki je prikazana kot Nefertari, Ramzesova najljubša izmed njegovih številnih žena. Tempelj je odprt za javnost.

Veliki tempelj v Abu Simbelu so gradili približno 20 let. Dokončan je bil v 24. letu vladavine Ramzesa Velikega (približno 1265 pr. n. št.). Zgrajen je bil za bogove Amona, Ra-Horakhtija in Ptaha, pa tudi za Ramzesa, ki so ga imeli za boga. Je eden najveličastnejših in najlepših templjev iz časa Ramzesa II. in eden najlepših v Egiptu.

Na pročelju templja so štirje 20 metrov visoki kipi faraona z dvojno krono Atefa iz Gornjega in Spodnjega Egipta. Fasada je široka 35 metrov. Na vrhu je friz z 22 pavijani. Pavijani imajo dvignjene roke, s katerimi pozdravljajo vzhajajoče sonce ob zori. Ti ogromni kipi so bili vklesani v trdno skalo. Vsi kipi prikazujejo Ramzesa II., ki sedi na prestolu in nosi dvojno krono Zgornjega in Spodnjega Egipta. Kip na levi strani vhoda je bil poškodovan v potresu kmalu po postavitvi. Glava in telo sta na tleh pri nogah kipa.

Ob nogah velikega kipa so še druge, ki niso višje od faraonovih kolen. Ti prikazujejo Nefertari, Ramzesovo glavno ženo in kraljico mater Mut-Tuy, njegova prva dva sinova Amon-her-khepeshef in Ramzes ter njegovih prvih šest hčera Bintanath, Baketmut, Nefertari, Meritamen, Nebettawy in Isetnofret.

Nad vhodom je basrelief z dvema podobama kralja, ki hvali Ra Harakhtija s sokoljo glavo. Ta bog drži v desni roki hieroglif, ki pomeni uporabnik, in pero, v levi pa Ma'at, boginjo resnice in pravice. To je v resnici le velika uganka, katere odgovor je prestolno ime Ramzesa II, User-Maat-Re. Na steli na fasadi je zapisana Ramzesova poroka s hčerko kralja Hattusilija III, ki je zapečatila mir med Egiptom in Hetiti.

Kot večina egipčanskih templjev ima v notranjosti trikotno postavitev. Od vhoda v svetišče se prostori manjšajo. Tempelj ima zapleteno in nenavadno strukturo s številnimi stranskimi komorami. Hipostilna dvorana (včasih imenovana tudi pronaos) je dolga 18 metrov in široka 16,7 metra. Podpira jo osem ogromnih Osiridovih stebrov. Ti prikazujejo Ramzesa kot boga z Oziridom, bogom podzemlja. To kaže na neskončno naravo faraona. Veliki kipi ob levi steni imajo belo krono Gornjega Egipta, medtem ko imajo tisti na nasprotni strani dvojno krono Gornjega in Spodnjega Egipta (pschent). Basreliefi na stenah pronaosa prikazujejo bojne prizore iz številnih Ramzesovih vojn. Prikazujejo bitko pri Kadešu na reki Orontes v današnji Siriji, kjer se je Ramzes boril proti Hetitom. Najbolj znana slika prikazuje kralja na vozu, ki strelja s puščicami na svoje sovražnike, ki so v ujetništvu. Drugi prizori prikazujejo egipčanske zmage v Libiji in Nubiji.

Iz hipostilne dvorane se vstopi v drugo dvorano s stebri. Ta ima štiri stebre, na katerih so čudoviti prizori daritev bogovom. Ramzes in Nefertari sta prikazana s svetimi čolni Amona in Ra-Harakhtija. Ta dvorana vodi v drugo sobo, ki je vhod v svetišče. Na zadnji steni so v skalo izklesani kipi štirih sedečih figur: Ra-Horakhti, Ramzes (kot bog) ter bogova Amun Ra in Ptah. Ra-Horakhty, Amon Ra in Ptah so bili v tem času glavni bogovi, njihova kultna središča pa so bila v Heliopolisu, Tebah in Memfisu.

Vloga sonca

Verjamejo, da je bil tempelj postavljen tako, da je 22. oktobra in 22. februarja sončna svetloba dosegla svetišče. To je osvetlilo kipe na zadnji steni, razen kipa Ptaha, boga, povezanega s podzemljem, ki je vedno ostal v temi.

Ti datumi so lahko kraljevi rojstni dan in dan kronanja. Vendar za to ni dokazov. Smiselno bi bilo, da bi bili ti datumi povezani z velikim dogodkom, kot je 30. obletnica faraonove vladavine. 22. oktober je 60 dni pred solsticijem, 20. februar pa je 60 dni po solsticiju.

Kraljeva podoba bi dobivala energijo iz sonca in Ramzes Veliki bi se lahko postavil ob bok Amonu Ra in Ra-Horakhtiju. Ljudje se 21. oktobra in 21. februarja zbirajo v Abu Simbelu, da bi si ogledali ta izjemen prizor. Datuma sta se spremenila za en dan zaradi premikanja Raka v zadnjih 3280 letih.

Mali tempelj je bil zgrajen približno 100 metrov severovzhodno od velikega templja. Zgrajen je bil za boginjo Hathor in najljubšo ženo Ramzesa II., Nefertari. Fasada je vklesana v trdno skalo, z dvema skupinama zelo velikih kipov na obeh straneh velikih vrat. Kipa, visoka nekaj več kot deset metrov, predstavljata kralja in njegovo kraljico. Ob straneh vhoda sta dva kipa kralja, eden nosi belo krono iz Gornjega Egipta, drugi pa dvojno krono. Ob straneh sta kipa kraljice in kralja.

To je edini primer v egipčanski umetnosti, kjer sta kipa kralja in kraljice enako velika. Običajno kipi kraljic stojijo poleg kipov faraona, vendar nikoli niso bili višji od njegovih kolen. Ramzes je v Abu Simbel odšel z ženo v 24. letu svoje vladavine. Tam so majhni kipi princev in princes ob njihovih starših. Na južni strani so to (obrnjeni od leve proti desni): princa Meryatum in Meryre, princesi Meritamen in Henuttawy ter princa Rahirwenemef in Amun-her-khepeshef. Na severni strani so iste figure v obratnem vrstnem redu.

Načrt Malega templja je preprosta kopija Velikega templja. Hipostilno dvorano ali pronaos podpira šest stebrov. Na njih so upodobljeni prizori s kraljico, ki igra na sinistrum (instrument, posvečen boginji Hathor), skupaj z bogovi Horusom, Khnumom, Khonsuom in Thothom ter boginjami Hathor, Isis, Maat, Mut Asher, Satis in Taweret. V enem od prizorov Ramzes podarja cvetje ali kadi kadilo. Na kapitelih stebrov je obraz boginje Hathor; znani so kot Hathorini stebri. Basreliefi v dvorani prikazujejo Ramzesa, ki je postal bog. Na njih so prizori, v katerih kralj (z ženo) premaguje svoje sovražnike. Drug prizor prikazuje kraljico, ki daruje boginji Hathor in Mutu. Tri velika vrata se odpirajo v drugo sobo. Na južni in severni steni te sobe so prizori kralja in njegove žene, ki dajeta Hatoro rastline papirusa. Hathor je prikazana kot krava na čolnu, ki pluje skozi rastline papirusa. Na zahodni steni sta prikazana Ramzes II. in Nefertari, ki darujeta bogu Horusu in bogovom katarakt - Satisu, Anubisu in Khnumu. Ta soba vodi v svetišče in dve stranski sobi.

Svetišče ima na stranskih stenah basreliefe s prizori daritev različnim bogovom, ki sta jih darovala faraon ali kraljica. Na zadnji steni je niša, v kateri se zdi, da Hathor kot božanska krava prihaja z gore. Kraljica Nefertari je tesno povezana s to boginjo.

Vsak tempelj ima svojega duhovnika, ki kralja zastopa pri vsakodnevnih verskih obredih. Faraon mora biti edini slavljenec pri vsakodnevnih verskih obredih, ki se izvajajo v različnih templjih po vsem Egiptu. V resnici je to vlogo opravljal tudi visoki duhovnik. Duhovnik je tako kot kralj potreboval izobrazbo na področju umetnosti in znanosti. Branje, pisanje, tehnika, aritmetika, geometrija, astronomija, merjenje prostora, računanje časa so bili del tega učenja. Duhovniki v Heliopolisu so na primer postali varuhi svetega znanja in so veljali za modrece.

• Tempelj je sedež MI6 v filmu o Jamesu Bondu iz leta 1977 Vohun, ki me je ljubil. V njem so pisarna M, konferenčna soba in Q-jev laboratorij.
• Glavni tempelj je bil uporabljen na ilustraciji naslovnice albuma Earth, Wind & Fire All 'N All iz leta 1977, ki jo je ustvaril Shusei Nagaoka.
• Tempelj je prikazan v filmu Mumija se vrača iz leta 2001 kot pot do oaze Ahm-Shere.
• Ekipa Amerika pomotoma razstreli tempelj, ko v ekipi Team America zgrešijo begajoče teroriste: (2004).
• Tempelj je viden v ozadju mesta Coruscant, ko ladja kraljice Amidale prvič pripluje v prvi epizodi Vojne zvezd: Fantomska grožnja.
• V drugem romanu Anne Michaels The Winter Vault je selitev Abu Simbla ena glavnih tem.
• Tempelj je grobnica, ki jo je mogoče igrati v igri The Sims 3: Svetovne pustolovščine.
• V videoigri TimeSplitters je vhod v grobnico v prvi stopnji - "1935 Tomb" - videti kot Abu Simbel.
• Računalniška igra Abu Simbel Profanation iz leta 1985, ki jo je napisal Dinamic Software in izdal Gremlin Graphics v Združenem kraljestvu, temelji na templjih in egipčanskem okolju.
• V knjigi Matthewa Reillyja Šest svetih kamnov glavni junak - kapitan Jack West mlajši - vodi ekspedicijo v tempelj, da bi našel prvi vrh in vanj namestil "Piller".
• Abu Simbel je eno od čudes v razširitvi Wonder Pack za namizno igro 7 čudes.
• To je ena od lokacij v filmu Dolina kraljev iz leta 1954.
• Abu Simbel je mesto ene od ugank v romanu Carolyn Parkhurst Izgubljeno in najdeno iz leta 2006.

·         Tempelj Ramzesa II.

·         Nefertarijin tempelj

·         Abu Simbel

• tempelj v Luksorju