Mezozojska morska revolucija
Mezozojska morska revolucija je pomenila velik porast plenilcev z morskega dna, ki so se prehranjevali z mehkužci. Izraz je uporabil Vermeij, paleontolog, ki je več let raziskoval spremembe pri nevretenčarjih morskega dna.
Življenje na morskem dnu se je med paleozojsko in sodobno favno zelo spremenilo. Ta sprememba se je zgodila v mezozoiku. V mezozoiku so plenilci morskega dna razvili različne nove oblike, ki so se hranile z obilnimi školjkami (brahiopodi in školjkami). Teh plenilcev je še danes veliko: to so predvsem morske zvezde, polži in raki.
Vsak plenilec ima svoje metode. Rakice razbijejo lupine s silo. Različne vrste polžev so razvile sposobnost vstopanja v lupine. Muricidae se skozi lupine prebijajo skozi lupine in zaužijejo plen. Nekateri polži naredijo luknje v lupini in vanjo vnesejo paralizirajočo ali sproščujočo snov, drugi delujejo na majhne razpoke na robu lupine. Ko se s svojim proboscisom prebijejo v notranjost, pojedo školjko. Morda je presenetljivo, da se lahko nekatere spužve vrtajo tudi v lupine. V mezozoiku so bili tudi številni vretenčarji plenilci školjk: placodonti ter nekateri ihtiozavri in mosazavri so imeli ploščate zobe za drobljenje školjk.
Morska zvezda
Najpogostejši plenilci so morske zvezde. Školjke brahiopodov in školjk držijo skupaj močne mišice. Morska zvezda se jih s svojimi cevastimi nogami oprime na obeh straneh in jih enakomerno vleče. Morska zvezda lahko s svojimi mišicami in hidravličnim sistemom vleče veliko dlje, kot lahko zdrži katera koli mišica školjke. Očitno je deset minut običajno dovolj, da se školjka nekoliko odpre. Nato morska zvezda potisne svoj želodec v školjko. Želodec lahko pride skozi režo, ozko le 0,1 mm. Zvezdica nato mehkužca raztopi, kjer živi, in absorbira hranilne snovi. Ta proces prebave traja veliko dlje kot odpiranje lupine, morda nekaj dni.
Nekatere vrste lupino pogoltnejo v celoti in vsebino raztopijo v želodcu, nato pa lupino iztisnejo ven. p45
Posledice
Sposobnost morskih zvezd, da se prehranjujejo z ramenonožci in školjkami, se je razvila zlasti v juri in kredi. Mezozojska morska revolucija je spremenila favno morskega dna. Izginili so šibko branjeni in nepremični mehkužci, razcveteli pa so močneje oklepljeni ali bolj mobilni mehkužci.
Vsak plen, ki se je vsaj malo branil pred temi plenilci, je imel veliko razmnoževalno prednost. Številne školjke so razvile zelo trpežne lupine. Nekatere so se zakopale v pesek. Pokrovače so morale imeti nekaj osnovnih gibov, ki so se pod vplivom selekcije hitro razvili. V mezozoiku so postale zelo pogoste. Nekaj školjk je uporabljalo še nekatere druge metode. Chlamys hastata pogosto nosi gobice na svoji lupini. To je neke vrste mutualizem. Gobica zvezdicam otežuje namestitev njihovih cevastih nog, poleg tega pa Chlamys hastata kamuflira pred plenilci.
Ko se pokrovače umaknejo s peska, so na voljo novim plenilcem, kot so ražnji, ki patruljirajo tik nad morskim dnom. Poberejo jih lahko tudi morske ptice, ki lupine odpirajo tako, da jih spustijo na skalo. Očitno je glavna prednost v tem, da se izognejo morskim zvezdam, ki so zelo številne na obalnih habitatih in habitatih celinske police.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mezozojska morska revolucija?
O: Mezozojska morska revolucija je bila pomembna sprememba v življenju na morskem dnu v obdobju mezozoika, za katero je bil značilen razvoj plenilcev na morskem dnu, ki so jedli školjke.
V: Kdo je skoval izraz mezozojska morska revolucija?
O: Paleontolog Vermeij je izraz mezozoična morska revolucija iznašel po večletnem preučevanju sprememb pri nevretenčarjih morskega dna.
V: Katere skupine živali so se v mezozoiku razvile v plenilce morskega dna?
O: Morske zvezde, polži in raki so se v mezozoiku razvili v plenilce morskega dna.
V: Katere vrste školjk so bile glavne vrste, ki so jih ti plenilci jedli?
O: Predatorji morskega dna so se hranili z brahiopodi in školjkami, ki jih je bilo v mezozoiku veliko.
V: Kako rakovice razbijajo lupine, da pojedo školjke v njih?
O: Rakice razbijajo lupine s silo.
V: Kakšne metode uporabljajo različne vrste polžev, da pojedo školjke?
O: Različne vrste polžev so si prilagodile metode za vstop v školjke, vključno z vrtanjem skozi školjke, luknjami v školjki, v katere vnesejo paralizirajočo ali sproščujočo snov, in majhnimi razpokami na robu školjke.
V: Ali so v mezozoiku obstajali vretenčarski plenilci školjk?
O: Da, v mezozoiku je živelo nekaj vretenčarskih plenilcev školjk, vključno s placodonti, ihtiozavri in mosazavri, ki so imeli ploščate zobe za drobljenje lupin.
