Predsedniške volitve v ZDA leta 1860 so potekale v torek, 6. novembra 1860. Izvolitev predsednika Abrahama Lincolna je bila povod za začetek ameriške državljanske vojne. V petdesetih letih 19. stoletja so bile Združene države razdeljene glede vprašanj, povezanih s širjenjem suženjstva in pravicami lastnikov sužnjev. Leta 1860 so ta vprašanja razdelila demokratsko stranko na tri frakcije. Vsaka skupina je menila, da lahko najbolje premaga kandidata republikanske stranke.

Politično ozadje

V desetletjih pred letom 1860 so se spori okoli suženjstva in njegove razširitve v nova ozemlja močno zaostrili. Republikanec Abraham Lincoln in njegova stranka so se zavzemali za preprečitev širjenja suženjstva v nova ozemlja in državne teritorije, kar pa ni pomenilo nujno takojšnje ukinitve suženjstva na jugu. V nasprotju s tem so južne elitne skupine podpirale pravico zveznih držav in teritorialnih oblasti, da dovolijo suženjstvo. Spor je razdelil in oslabel demokratsko stranko, ki je imela dolgo prevlado v nacionalni politiki.

Kandidati in izid volitev

Na volitvah leta 1860 so bili glavni predsedniški kandidati:

  • Abraham Lincoln (Republikanska stranka) – zagovornik preprečitve širjenja suženjstva v nove teritorije;
  • Stephen A. Douglas (severnjaški demokrat) – podpora ljudski suverenosti (odločanju posameznih ozemelj);
  • John C. Breckinridge (južnjaški demokrat) – zagovornik pravic lastnikov sužnjev in zaščite suženjstva v celotni zvezi;
  • John Bell (Constitutional Union Party) – stran, ki je poskušala umiriti spore z osrednjim poudarkom na ohranitvi Unije in upoštevanju ustave.

Rezultati volitev so bili jasno sekcijski: Lincoln je prejel večino v Elektorskem kolegiju, čeprav ni bil na voliščih v večini južnih držav. Končni izid v Elektorskem kolegiju je bil približno Lincoln 180, Breckinridge 72, Bell 39, Douglas 12. V ljudskem glasovanju je Lincoln dobil približno 40 % glasov — zaradi večkratnega razpada nasprotnikov (več kandidatov) je s tem dosegel zmago v Elektorskem kolegiju.

Zakaj je izvolitev sprožila secesijo

Za mnoge južne voditelje je Lincolnova izvolitev predstavljala neposredno grožnjo njihovim interesom, predvsem lastnikom sužnjev, čeprav Lincoln sprva ni zagovarjal izbrisanja suženjstva v državah, kjer je že obstajalo. Strah pred izgubo politične moči in pravic, ki jih je zagotavljalo suženjstvo, je pospešil odločitev nekaterih držav, da zapustijo Unijo. Južne države so videle Lincolnovo izvolitev kot znak, da jih v zvezi ne upoštevajo in da bodo njihove zahteve glede suženjstva omejene.

Posledice: secesija in vojna

Nekoliko po volitvah je South Carolina prva razglasila secesijo 20. decembra 1860. Sledile so druge južne države — med njimi Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Texas — ki so se odcepile pred lincolnovim inaugurovanjem. V februarju 1861 so odcepile države ustanovile Konfederacijo (Confederate States of America) z Jeffersonom Davisom za predsednika. Napetosti so prešle v odprt spopad z zasedbo Fort Sumter aprila 1861, kar je sprožilo obsežno državljansko vojno.

Pomembne opombe

  • Volitve so pokazale, kako lahko politična polarizacija in razdeljenost strank vodita do prelomnih posledic za državo.
  • Lincolnova zmaga je bila izid institucionalnih pravil (Elektorski kolegij) v kombinaciji z razdrobljenostjo nasprotnikov, ne pa nujno absolutne večine v ljudskem glasovanju.
  • Čeprav je izvolitev Lincolna bila neposreden povod za secesijo, so korenine konflikta segale globlje v ekonomske, socialne in pravne razlike med severom in jugom.

Volitve leta 1860 so torej predstavljale prelomen trenutek v ameriški zgodovini: rezultat demokratičnih postopkov je sprožil krizo, ki se je hitro razvila v oboročen spopad in dolgotrajno preoblikovanje države.