AlegsaOnline.com

Olga Nikolajevna Romanova (1895–1918) — ruska velika kneginja in pasijonka

Olga Nikolajevna Romanova (1895–1918): življenjska zgodba velike kneginje — ljubezen, vojna, skrb za ranjence, umor v Jekaterinburgu in kanonizacija kot pasijonka.

Avtor: Leandro Alegsa Datum ustvarjanja: 20. junij 2021 Zadnja posodobitev: 11. oktober 2025

simple.wikipedia.org · Public domain

Ruska velika kneginja Olga Nikolajevna (Olga Nikolajevna Romanova; 1895–1918) je bila najstarejša hči zadnjega ruskega cesarja rusko: Nikolaja II., vladarja carske Rusije, in njegove žene AleksandreFjodorovne. Bila je članica družine Romanov, vzgojena v precej zaprtem dvoru, a hkrati je uživala pozornost javnosti in medijev svojega časa.

Zgodnje življenje in značaj

Olga se je rodila leta 1895 in je odraščala ob strani svojih bratov in sester v okolju, kjer so ji namenjali posebno izobrazbo in vzgojo. Bila je fizično gibčna, rada je jahal in se ukvarjala s športom, obenem pa je pokazala tudi smisel za glasbo in tuje jezike. V družini so jo pogosto opisovali kot bistro in samozavestno, z močnim čutom za dolžnost do bližnjih in do javnih obveznosti.

Zasebno življenje in govorice o poroki

O Olginem prihodnjem zakonu se je v Rusiji veliko ugibalo že med njenim življenjem. V javnosti so se pojavljale govorice o snubitvah z različnimi evropskimi prestolonasledniki: z ruskim velikim knezom Dmitrijem Pavlovičem, romunskim kronskim princem Karolom, Edwardom, valižanskim princem, najstarejšim sinom britanskega kralja Jurija V., in srbskim kronskim princem Aleksandrom. Olga je pogosto poudarjala željo, da bi se, če bi se poročila, poročila z Rusom in ostala v domovini, kar je vplivalo tudi na dojemanje njenih romantičnih povezav v javnosti.

Vloga med prvo svetovno vojno

Med prvo svetovno vojno se je Olga angažirala kot prostovoljka v vojaški bolnišnici, kjer je negovala ranjene vojake. Za delo v bolnišnici se je izobraževala in veliko časa preživela pri oskrbi ranjenih ter obolelih. Kasneje, ko je sama zbolela, je še vedno prispevala k vojaškim prizadevanjem z administrativnim delom in organizacijo pomoči.

Ubijstvo, kanonizacija in posmrtni ostanki

Olgo so skupaj z družino 17. julija 1918 umorila boljševiška tajna policija v času revolucijskih čistk, ki so končale življenjsko pot cesarske družine. Po smrti jo je Ruska pravoslavna cerkev kanonizirala kot pasijonko. V letih po tragediji so se pojavili številni samooklicani preživeli, med katerimi je bila tudi ženska, ki se je predstavljala kot Marga Boodts, trditev pa ni bila splošno sprejeta.

Zgodovinarji in raziskovalci menijo, da je bila Olga skupaj z družino ubita v Jekaterinburgu. Njeni posmrtni ostanki so bili identificirani s testiranjem DNK, kar je pripomoglo k potrditvi tragičnih izsledkov. Posmrtno so člane družine obeležili in jih pokopali na pogrebni slovesnosti leta 1998 v katedrali Petra in Pavla v Sankt Peterburgu, kjer so jih pokopali skupaj s starši in dvema njenima sestrama.

Zapustnina

Olga Nikolajevna je v kolektivnem spominu ostala kot simbol tragičnega konca dinastije Romanov in kot predstavnica generacije, ki jo je preobrat prve polovice 20. stoletja zaznamoval z nasiljem in izgubami. Njeno delo v bolnišnici, privrženost družini ter zgodba o njenem življenju in smrti še naprej vzbujajo interes zgodovinarjev, raziskovalcev in širše javnosti.

Zgodnje življenje

Olgine sestre so bile velike kneginje Tatjana, Marija in Anastazija. Imela je tudi brata, ruskega carja Alekseja. Olgin naziv (Velikaja kняžna Великая Княжна) je najbolje prevesti kot "velika kneginja". To je pomenilo, da je bila Olga kot "carska visokost" po položaju višja od drugih princes v Evropi, ki so bile "kraljeve visokosti". "Velika kneginja" je postal najbolj znan prevod naziva iz ruščine v angleščino. Olgini prijatelji in družina so jo običajno imenovali preprosto Olga Nikolajevna. Klicali so jo tudi "Oljka" ali "Olja". Kraljica Viktorija je bila njena prababica. Olga si je bila zelo blizu s sestro Tatjano. Delili sta si sobo, se podobno oblačili in bili znani kot "veliki par". Mlajši sestri, Marija in Anastazija, sta bili znani kot "mali par".

Olga je bila že od malih nog znana po svojem sočutju in prijaznosti. Bila pa je tudi hitrega značaja in je pogosto jasno povedala, kaj misli. Nekoč, ko je bila še majhen otrok, je postala nestrpna, ko je pozirala portretirancu, in mu rekla: "Zelo grd človek ste in niti malo mi niste všeč!" Pierre Gilliard, njen učitelj francoščine, je dejal, da je bila Olga, ko jo je prvič videl pri desetih letih, "zelo lepa in z iskrivimi, nagajivimi očmi ... Od prvega trenutka se je zdelo, da išče šibko točko v mojem oklepu, vendar je bilo v njej nekaj tako čistega in iskrenega (resnicoljubnega), da je bila človeku takoj všeč."

Carjevi otroci so živeli zelo preprosto. Ko so bili zdravi, so spali na trdih ležiščih brez vzglavnikov. Ta tradicija se je začela v času vladavine Katarine Velike, ko je to prvič ukazala svojemu vnuku Aleksandru. Zjutraj so si privoščili hladno kopel, pospravljati so morali svoje sobe in opravljati ročna dela. Večina ljudi, ki so živeli z njimi, vključno s služabniki, je veliko kneginjo običajno imenovala z njenim imenom, Olega Nikolajevna, namesto z naslovom ali "njena carska visokost". Vendar je Olga nekoč ob obisku muzeja, kjer so bile razstavljene državne kočije, enemu od služabnikov naročila, naj pripravi največjo in najlepšo kočijo za njeno vsakodnevno vožnjo. Njen ukaz ni bil upoštevan. Menila je tudi, da je treba spoštovati najstarejše otroke. Ko so ji pripovedovali svetopisemsko zgodbo o Jožefu, ji je bilo namesto Jožefa žal starejših bratov. Tudi v zgodbi o Davidu in Goljatu je bolj sočustvovala z Goljatom kot z Davidom. Olga je rada brala. Za razliko od svojih sester je imela rada tudi šolsko delo. Pierre Gilliard je dejal, da je imela Olga zelo "hitre možgane", "dobro sposobnost razmišljanja" in "zelo neodvisen način ter dar za hitre (hitre) in zabavne (smešne) replike (odgovore)". Rada je brala o politiki v časopisih. Olga je tudi rada izbirala knjige po tem, kar je brala njena mati. Ko so jo zalotili, da bere knjigo, še preden jo je prebrala njena mati, je Olga v šali dejala, da mora mati počakati, da se Olga prepriča, da je to prava knjiga za njo.

Veliki kneginji Tatjana (levo) in Olga Nikolajevna v dvorni obleki, okoli leta 1904.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila ruska velika kneginja Olga Nikolajevna?

O: Velika kneginja Olga Nikolajevna Ruska (Olga Nikolajevna Romanova) je bila najstarejša hči ruskega carja Nikolaja II, zadnjega vladarja carske Rusije, in njegove žene Aleksandre Fjodorovne.

V: Kakšne so bile zgodbe o njeni bodoči poroki?

O: Govorilo se je o zvezah z ruskim velikim knezom Dmitrijem Pavlovičem, romunskim kronskim princem Karolom, Edwardom, valižanskim princem, najstarejšim sinom britanskega kralja Jurija V., in s srbskim kronskim princem Aleksandrom. Olga se je želela poročiti z Rusom in ostati v svoji domovini.

V: Kaj je počela med prvo svetovno vojno?

O: Med prvo svetovno vojno je Olga negovala ranjene vojake v vojaški bolnišnici, dokler ni sama zbolela. Nato je v bolnišnici opravljala administrativne naloge.

V: Kako je umrla?

O: Olgo je 17. julija 1918 skupaj z družino umorila boljševiška tajna policija.

V: Ali je bil kdo, ki je lažno trdil, da je preživeli član kraljeve družine?

O: Da, ženska po imenu Marga Boodts je trdila, da je velika kneginja Olga, vendar je niso jemali resno. Zgodovinarji menijo, da je bila Olga s svojo družino ubita v Jekaterinburgu.

V: Kako so identificirali njene posmrtne ostanke?

O: Njeni posmrtni ostanki so bili identificirani s testiranjem DNK.

V: Kje so zdaj pokopani njeni posmrtni ostanki?

O: Njeni posmrtni ostanki so bili pokopani na pogrebni slovesnosti leta 1998 v katedrali Petra in Pavla v Sankt Peterburgu skupaj s posmrtnimi ostanki njenih staršev in dveh sester.