Ruska velika kneginja Olga Nikolajevna
Ruska velika kneginja Olga Nikolajevna (Olga Nikolajevna Romanova) (rusko: Nikolaja II., zadnjega vladarja carske Rusije, in njegove žene AleksandreFjodorovne.
O Olginem prihodnjem zakonu se je v Rusiji veliko ugibalo, še ko je bila živa. Govorilo se je o snubitvah z ruskim velikim knezom Dmitrijem Pavlovičem, romunskim kronskim princem Karolom, Edwardom, valižanskim princem, najstarejšim sinom britanskega kralja Jurija V., in srbskim kronskim princem Aleksandrom. Olga se je želela poročiti z Rusom in ostati v domovini. Med prvo svetovno vojno je Olga v vojaški bolnišnici negovala ranjene vojake, dokler ni sama zbolela. Nato je v bolnišnici opravljala administrativne naloge.
Olgo je skupaj z družino 17. julija 1918 umorila boljševiška tajna policija. Ruska pravoslavna cerkev jo je po smrti kanonizirala kot pasijonko. Pozneje so se številni ljudje lažno izdajali za preživele člane carske družine. Ženska po imenu Marga Boodts je trdila, da je velika kneginja Olga, vendar je niso jemali resno. Zgodovinarji menijo, da je bila Olga s svojo družino ubita v Jekaterinburgu. Njeni posmrtni ostanki so bili identificirani s testiranjem DNK. Pokopali so jih na pogrebni slovesnosti leta 1998 v katedrali Petra in Pavla v Sankt Peterburgu skupaj s starši in dvema njenima sestrama.
Zgodnje življenje
Olgine sestre so bile velike kneginje Tatjana, Marija in Anastazija. Imela je tudi brata, ruskega carja Alekseja. Olgin naziv (Velikaja kняžna Великая Княжна) je najbolje prevesti kot "velika kneginja". To je pomenilo, da je bila Olga kot "carska visokost" po položaju višja od drugih princes v Evropi, ki so bile "kraljeve visokosti". "Velika kneginja" je postal najbolj znan prevod naziva iz ruščine v angleščino. Olgini prijatelji in družina so jo običajno imenovali preprosto Olga Nikolajevna. Klicali so jo tudi "Oljka" ali "Olja". Kraljica Viktorija je bila njena prababica. Olga si je bila zelo blizu s sestro Tatjano. Delili sta si sobo, se podobno oblačili in bili znani kot "veliki par". Mlajši sestri, Marija in Anastazija, sta bili znani kot "mali par".
Olga je bila že od malih nog znana po svojem sočutju in prijaznosti. Bila pa je tudi hitrega značaja in je pogosto jasno povedala, kaj misli. Nekoč, ko je bila še majhen otrok, je postala nestrpna, ko je pozirala portretirancu, in mu rekla: "Zelo grd človek ste in niti malo mi niste všeč!" Pierre Gilliard, njen učitelj francoščine, je dejal, da je bila Olga, ko jo je prvič videl pri desetih letih, "zelo lepa in z iskrivimi, nagajivimi očmi ... Od prvega trenutka se je zdelo, da išče šibko točko v mojem oklepu, vendar je bilo v njej nekaj tako čistega in iskrenega (resnicoljubnega), da je bila človeku takoj všeč."
Carjevi otroci so živeli zelo preprosto. Ko so bili zdravi, so spali na trdih ležiščih brez vzglavnikov. Ta tradicija se je začela v času vladavine Katarine Velike, ko je to prvič ukazala svojemu vnuku Aleksandru. Zjutraj so si privoščili hladno kopel, pospravljati so morali svoje sobe in opravljati ročna dela. Večina ljudi, ki so živeli z njimi, vključno s služabniki, je veliko kneginjo običajno imenovala z njenim imenom, Olega Nikolajevna, namesto z naslovom ali "njena carska visokost". Vendar je Olga nekoč ob obisku muzeja, kjer so bile razstavljene državne kočije, enemu od služabnikov naročila, naj pripravi največjo in najlepšo kočijo za njeno vsakodnevno vožnjo. Njen ukaz ni bil upoštevan. Menila je tudi, da je treba spoštovati najstarejše otroke. Ko so ji pripovedovali svetopisemsko zgodbo o Jožefu, ji je bilo namesto Jožefa žal starejših bratov. Tudi v zgodbi o Davidu in Goljatu je bolj sočustvovala z Goljatom kot z Davidom. Olga je rada brala. Za razliko od svojih sester je imela rada tudi šolsko delo. Pierre Gilliard je dejal, da je imela Olga zelo "hitre možgane", "dobro sposobnost razmišljanja" in "zelo neodvisen način ter dar za hitre (hitre) in zabavne (smešne) replike (odgovore)". Rada je brala o politiki v časopisih. Olga je tudi rada izbirala knjige po tem, kar je brala njena mati. Ko so jo zalotili, da bere knjigo, še preden jo je prebrala njena mati, je Olga v šali dejala, da mora mati počakati, da se Olga prepriča, da je to prava knjiga za njo.
Veliki kneginji Tatjana (levo) in Olga Nikolajevna v dvorni obleki, okoli leta 1904.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila ruska velika kneginja Olga Nikolajevna?
O: Velika kneginja Olga Nikolajevna Ruska (Olga Nikolajevna Romanova) je bila najstarejša hči ruskega carja Nikolaja II, zadnjega vladarja carske Rusije, in njegove žene Aleksandre Fjodorovne.
V: Kakšne so bile zgodbe o njeni bodoči poroki?
O: Govorilo se je o zvezah z ruskim velikim knezom Dmitrijem Pavlovičem, romunskim kronskim princem Karolom, Edwardom, valižanskim princem, najstarejšim sinom britanskega kralja Jurija V., in s srbskim kronskim princem Aleksandrom. Olga se je želela poročiti z Rusom in ostati v svoji domovini.
V: Kaj je počela med prvo svetovno vojno?
O: Med prvo svetovno vojno je Olga negovala ranjene vojake v vojaški bolnišnici, dokler ni sama zbolela. Nato je v bolnišnici opravljala administrativne naloge.
V: Kako je umrla?
O: Olgo je 17. julija 1918 skupaj z družino umorila boljševiška tajna policija.
V: Ali je bil kdo, ki je lažno trdil, da je preživeli član kraljeve družine?
O: Da, ženska po imenu Marga Boodts je trdila, da je velika kneginja Olga, vendar je niso jemali resno. Zgodovinarji menijo, da je bila Olga s svojo družino ubita v Jekaterinburgu.
V: Kako so identificirali njene posmrtne ostanke?
O: Njeni posmrtni ostanki so bili identificirani s testiranjem DNK.
V: Kje so zdaj pokopani njeni posmrtni ostanki?
O: Njeni posmrtni ostanki so bili pokopani na pogrebni slovesnosti leta 1998 v katedrali Petra in Pavla v Sankt Peterburgu skupaj s posmrtnimi ostanki njenih staršev in dveh sester.
