György Ligeti: madžarski avantgardni skladatelj in avtor Lux Aeterna
György Ligeti — madžarski avantgardni skladatelj; od Lux Aeterna do Le Grand Macabre, inovativna glasba, ki je zaznamovala 20. stoletje in filmske klasike.
György Sándor Ligeti (28. maj 1923 – 12. junij 2006) je bil madžarski skladatelj in eden najpomembnejših predstavnikov evropske avantgarde 20. stoletja. Njegova dela so zaznamovala razvoj sodobne klasične glasbe in vplivala na številne skladatelje, izvajalce ter filmske ustvarjalce po vsem svetu.
Življenjska pot
Ligeti se je rodil na ozemlju, ki je danes del Romunije. Bil je židovskega rodu in je v času druge svetovne vojne preživel grozote obdobja – mnogi njegovi družinski člani so umrli v koncentracijskih taboriščih. Po vojni je študiral kompozicijo in se kmalu uveljavil kot ustvarjalec, ki je iskal nove poti v zvoku in strukturi glasbe. Po dogajanjih med madžarsko revolucijo leta 1956 je zapustil domovino in se naselil v zahodni Evropi, kjer je nadaljeval kariero kot svobodni skladatelj in gostujoči predavatelj.
Glasbeni slog in tehnike
Ligetijev slog je zelo raznolik, a ga pogosto povezujejo z eksperimentiranjem s timbro, gosto polifonijo in inovativnimi zvočnimi teksturami. Razvil je tehnike, kot je t. i. mikrofonija (micropolyphony) — zapletene, goste zvočne mreže, v katerih posamezni glasovi tvorijo zgoščene zvočne mase in postopoma spreminjajo obliko. Njegova glasba pogosto raziskuje kontrast med »zvočno ploskvijo« in solo linijami, uporablja nenavadne zvočne učinke, razširjene vokalne tehnike ter eksperimentalno rabo ritma in artikulacije.
Najpomembnejša dela
Med njegovimi najbolj znanimi deli so opera Le Grand Macabre, orkestralna skladba Atmosphères, zborovsko delo Lux Aeterna in Requiem. Druga pomembna dela vključujejo vokalno-instrumentalne eksperimente Aventures in Nouvelles Aventures, avdiovizualno provokativni Poème symphonique za 100 metronomov, ciklus za klavir Musica ricercata ter poznejše, tehnično zahtevne klavirske Études. Ligetijeva dela pogosto združujejo strogo obdelavo materiala z izjemno barvitostjo in igrivostjo.
Ligeti in film
Stanley Kubrick je dele skladb Atmosphères, Lux Aeterna in Requiem uporabil za zvočno kuliso svojega filma 2001: Vesoljska odiseja. Ta raba je Ligetiju prinesla širšo prepoznavnost pri filmski in širši javnosti ter prispevala k temu, da so njegove nenavadne zvočne teksture postale prepoznavne zunaj koncertnih dvoran. Kasneje so njegovo glasbo uporabili še številni drugi režiserji in filmski ustvarjalci.
Vpliv in zapuščina
Ligeti velja za enega tistih skladateljev 20. stoletja, ki je močno razširil paleto zvočnih možnosti sodobne glasbe. Njegove ideje o teksturi in mikrostrukturi so vplivale na generacije skladateljev, pianistov in dirigentov. Prejel je številna mednarodna priznanja, njegova dela pa so redno na koncertnih in filmskih programih. Čeprav se je njegov slog skozi čas spreminjal — od radikalnih eksperimentov do poznejših, bolj dostopnih in pogosto humorno obarvanih del — ostaja njegova glasba izjemno prepoznavna in vplivna.
Ligeti je umrl 12. junija 2006 v Gradcu, kjer je živel in delal v poznejših letih, ter pustil bogato in raznovrstno glasbeno zapuščino, ki še naprej odpira nove poglede na zvok in kompozicijo.
Zgodnje življenje
Ligeti se je rodil v Transilvaniji. Njegova družina so bili madžarski Judje. Njegov oče in brat sta umrla v holokavstu. Po drugi svetovni vojni je študiral glasbo v Budimpešti na Akademiji za glasbo Franza Liszta. Od leta 1950 do 1956 je bil glasbeni pedagog na Akademiji Franza Liszta. V tem času je tudi komponiral glasbo. Na njegovo glasbo je takrat močno vplivala madžarska ljudska glasba. Nanj je vplivala tudi glasba Béle Bartóka, še enega madžarskega skladatelja.
Leta 1956 je Sovjetska zveza napadla Madžarsko. Ligeti se je odločil zapustiti Madžarsko. Odšel je na Dunaj v Avstriji. Postal je avstrijski državljan, živel pa je tudi v Nemčiji in drugih državah. Ustvarjal je svojo glasbo in učil druge ljudi, kako ustvarjati glasbo. Glasbeno kompozicijo je poučeval v Stockholmu na Švedskem, na univerzi Stanford v Ameriki in na pomembni glasbeni šoli v Hamburgu v Nemčiji, imenovani Hochschule für Musik und Theater. Leta 1989 se je upokojil na hamburški glasbeni šoli. Nato se je vrnil na Dunaj. Po letu 2000 njegovo zdravje ni bilo dobro. Ligeti je umrl na Dunaju v starosti 83 let.
Ligeti je bil dvakrat poročen. Njegova prva žena je bila Brigitte Löw. Poročila sta se leta 1949. Razvezala sta se leta 1952. Njegova druga žena je bila Vera Spitz. Z njo se je poročil leta 1952. Je psihologinja. Njun sin Lukas, rojen leta 1965, je skladatelj.
Glasba
Nekatera Ligetijeva pomembna glasbena dela so:
- Artikulacija, elektronska glasba. Sestavil jo je leta 1958
- Atmosphères, glasba za celoten orkester. Komponiral jo je leta 1961
- Aventures in Nouvelles Aventures, glasba za pevce in majhen orkester. Glasba ima tudi druge nenavadne zvoke. Igralci orkestra razbijajo krožnike, udarjajo po pohištvu in razbijajo papirnate vrečke. Te skladbe je komponiral med letoma 1962 in 1965.
- Requiem, glasba za solo pevce (sopran in mezzosopran), dva moška in ženska zbora ter orkester s številnimi tolkali. Napisal ga je leta 1965.
- Lux Aeterna, glasba za zbor 16 moških in žensk. Komponiral jo je leta 1966.
- Magyar Etüdök, glasba za 16-članski moški in ženski zbor. Besede so iz madžarskih pesmi. Komponiral jo je leta 1966.
- Continuum, glasba za čembalo. Sestavil jo je leta 1968,
- Le Grand Macabre, opera. Prvič je bila izvedena leta 1978 v Stockholmu. Igrali so jo tudi v številnih drugih državah. Leta 1997 je opero močno spremenil.
- Hamburški koncert, koncert za solo rog in majhen orkester s še štirimi rogovi. Ima šest delov. Komponiral ga je leta 1999
Iskati