Orlande de Lassus

Življenje

Rodil se je v mestu Mons v pokrajini Hainaut v Nizki deželi, ki je danes večinoma južni del Nizozemske in Belgije. O njegovem otroštvu vemo zelo malo. Obstaja zgodba, da ga je v času, ko je bil pevec, trikrat ugrabila druga cerkev, ki je želela, da bi pel v njihovem zboru, ker je imel lep glas. Ni dokazov, da je ta zgodba resnična. Pri dvanajstih letih je zapustil domovino in odšel v Mantovo na Siciliji, pozneje v Milano v Italiji in nato v Neapelj, kjer je deloval do začetka petdesetih let 15. stoletja. Nato se je preselil v Rim, kjer je delal za toskanskega nadvojvodo, ki je imel tam veliko gospodinjstvo. Leta 1553 je postal maestro di cappella v baziliki San Giovanni in Laterano v Rimu. To je bila odlična služba za človeka, ki je bil star komaj 21 let. Vendar je tam ostal le eno leto. Kasneje, leta 1555, je to delo prevzel Palestrina. Lassus je zapustil Rim in odšel domov v Nizko krajino k bolnim staršem, a ko je prišel domov, sta bila oba že mrtva.

Ne vemo, kaj je počel od takrat do leta 1554. Morda je odšel v Francijo in Anglijo. Leta 1555 se je vrnil v Nizko deželo in v Antwerpnu objavil nekaj svojih prvih del. Leta 1556 se je pridružil dvoru bavarskega vojvode Alberta V., ki je bil zelo navdušen nad glasbo in si je prizadeval, da bi bila glasba v njegovi državi tako dobra kot v Italiji. Lassus je bil eden od številnih Nizozemcev, ki so tam delali, in daleč najbolj znan. Zdi se, da je bil v Münchnu zadovoljen in je tam tudi ostal. Leta 1558 se je poročil s hčerko vojvodinjine družabnice; imela sta dva sinova, ki sta oba postala skladatelja. Leta 1563 je Lassus postal maestro di cappella. Tam je ostal do konca življenja, čeprav so mu številni drugi kralji in aristokrati ponujali službe v drugih krajih. Imel je veliko časti, med drugim ga je papež povišal v viteza.

Leta 1590 se je njegovo zdravje začelo slabšati. Leta 1594 se je njegov delodajalec odločil, da ga zaposlitev Lassusa preveč stane, zato mu je napisal pismo, da je odpuščen (da nima več službe). Lassus pisma ni nikoli videl, saj je še isti dan umrl.

Njegova glasba

Lassus je napisal veliko cerkvene glasbe. Sestavljati je moral maše za jutranje in večerne maše. Veliko teh maš je parodičnih, kar pomeni, da so temeljile na melodijah iz drugih skladb. Na druge so vplivali skladatelji iz Benetk.

Napisal je veliko motetov, ki so jih verjetno peli tudi pri bogoslužju. V nekaterih od teh motetov je pokazal smisel za humor. V enem od motetov se na primer norčuje iz slabih pevcev: glasba se ustavlja in začenja ter jeclja. To je bila nekakšna glasbena šala. Včasih je moral napisati glasbo za posebne priložnosti. Večkrat je obiskal Italijo in se naučil italijanskega načina pisanja večglasne glasbe.

Lassus je napisal tudi veliko pesmi v francoščini (chansons) in nemščini (Lieder). Pisal je tudi madrigale. Pisal je celo pesmi o pijači.

Nikoli ni napisal ničesar, kar bi bilo izključno instrumentalna glasba.

Orland di Lassus (Roland de Lattre). (Idealiziran portret).