Princesa Alice, grofica Athlone GCVO GBE GStJ (Alice Mary Victoria Augusta Pauline; rojena kot princesa Alice of Albany; 25. februar 1883 – 3. januar 1981) je bila članica britanske kraljeve družine. Bila je najdlje živeča princesa kraljeve krvi in zadnja preživela vnukinja kraljice Viktorije. Od rojstva je nosila tudi naslove prinsese Saške-Koburške in Gotske ter vojvodinje na Saškem; po poroki je bila znana tudi kot princesa Tecka, vendar ji je bilo leta 1917 z ukazom kralja Jurija V. naloženo, da se odpove vsem nemškim nazivom. Bila je ena od botric nizozemske kraljice Beatrix, ki je bila vnukinja njene prve sestrične, nizozemske kraljice Wilhelmine. Princesa Alice je umrla januarja 1981 in s tem postala zadnja preživela vnukinja kraljice Viktorije; njena smrt je bila skoraj 115 let po smrti princa Sigismunda Pruskega, prvega vnuka kraljice Viktorije, ki je umrl leta 1866.
Družinsko poreklo in mladost
Alice je bila hči princa Leopolda, vojvode Albany (najmlajši sin kraljice Viktorije) in princeso Helene iz Waldecka in Pyrmonta. Rastla je v tesnih družinskih vezah z ostalimi potomci kraljice Viktorije in je v mladosti pogosto nastopala ob različnih uradnih priložnostih. Njen položaj v širši evropski kraljevi družini ji je omogočil obsežno mrežo sorodstvenih vezi po vsej Evropi.
Poroka in javne dolžnosti
Poroka z princom Alexanderom iz rodbine Teck je Alice postavila v središče javnega življenja. Po začetnih letih poročni par aktivno sodeloval pri dobrodelnih dejavnostih in pri podpori vojaških prizadevanj med prvo svetovno vojno. Ko je leta 1917 kralj Jurij V. ukazal spremembo v naslovih zaradi odtujitve nemških imen v britanski kraljevi družini, so se ona in mož odpovedali nemškim nazivom; njen mož je sprejel priimek Cambridge in bil pozneje ustvarjen grof Athlone, zato je Alice postala grofica Athlone.
Skupaj z možem je opravljala vlogo predstavnice kronane oblasti v različnih državah: grof in grofica Athlone sta služila kot viceregentski par v državah britanskega imperija, med drugim v Južni Afriki (kjer je bil grof Athlone generalni guvernator) in kasneje tudi v Kanadi, kjer sta bila sprejeta s široko podporo med drugo svetovno vojno. V teh vlogah je Alice pogosto izvajala protokolarne obveznosti, obiskovala bolnice, podporne organizacije ter vodila humanitarne in cerkvene dejavnosti.
Dobrodelno delo in počastitve
Alice je bila znana po svojem dolgoletnem delu v dobrodelnih organizacijah, zlasti pri podpori rdečega križa, bolnišnic in redovnic ter pri delu z organizacijo Order of St John. Za svoje zasluge je bila imenovana za Dame Grand Cross različnih častnih redov (GCVO, GBE, GStJ) in je sprejemala številne državnopravne in cerkvene funkcije ter pokroviteljstva.
Poznejše življenje in smrt
Alice je ohranila dejavno javno vlogo vse do visoke starosti, čeprav je v poznejših letih postopoma omejevala potovanja in nastope. Njena dolgoživost je pomenila, da je preživela mnoge starejše sorodnike in bila živa skozi daljše obdobje sprememb v evropskih monarhijah in svetovni politiki. Umrla je 3. januarja 1981 v 98. letu starosti, kar je pomenilo konec generacije neposrednih vnukov kraljice Viktorije.
Pomen in dediščina
Princesa Alice, grofica Athlone, ostaja zapisana kot vez med viktorijanskim obdobjem in sodobnejšo kraljevo zgodovino 20. stoletja. Njena življenjska pot — od otroštva kot vnukinja kraljice Viktorije, prek javnih in dobrodelnih dolžnosti ob strani moža, do dolgega življenja, v katerem je bila priča velikim zgodovinskim spremembam — je del širše zgodbe britanske monarhije in njenih povezav z evropskimi dvorci.
