Zakon o enakem plačilu iz leta 1963 je zvezni zakon, ki spreminja zakon o poštenih delovnih standardih. Prepoveduje razlike v plačah izključno na podlagi spola. Zakon je 10. junija 1963 podpisal John F. Kennedy, ki je bil takrat predsednik ZDA. Načelo je bilo enako plačilo za enako delo ne glede na spol.
Kaj zakon zahteva
Zakon o enakem plačilu zahteva, da delodajalci izplačujejo enako plačilo moškim in ženskam za delo, ki je po vsebini in zahtevnosti bistveno enako. Pri oceni enakosti dela se upoštevajo:
- spretnost (skill) – izobrazba, izkušnje in usposobljenost, potrebna za opravljanje dela;
- napor (effort) – fizični ali intelektualni napor, potreben za delo;
- odgovornost (responsibility) – obseg odgovornosti in samostojnosti pri delu;
- delovne razmere (working conditions) – okolje in pogoji, v katerih se delo opravlja.
Pomembno je, da zakon ne zahteva, da sta delovni mesti identična; dovolj je, da sta "bistveno enaki".
Izjeme in zakonite utemeljitve
Zakon dovoljuje nekatere zakonite razlike v plačilu, če jih lahko delodajalec utemelji z enim od naslednjih razlogov:
- sistemom starejše službe (seniority system);
- sistemom zaslug (merit system);
- sistemom, ki meri plačilo po količini ali kakovosti opravljenega dela (piece-rate system);
- drugim dejavnikom, ki niso povezani s spolom (»factor other than sex«), če je tak razlog pravičen in povezan z delom.
V praksi morajo ti razlogi biti verodostojni in dosledno uporabljeni; naknadne izgovore, ki so le pretveza za diskriminacijo, sodišča običajno zavrnejo.
Izvajanje in pravni postopki
Ukrepe za spoštovanje zakona izvajata večinoma:
- Equal Employment Opportunity Commission (EEOC) – sprejema pritožbe glede plačne diskriminacije in drugih oblik diskriminacije v zaposlovanju;
- Department of Labor, Wage and Hour Division – nadzira spoštovanje določil Zveznega zakona o poštenih delovnih standardih, vključno z določili o plačilu.
Pritožnik lahko vloži prijavo pri EEOC ali sproži zasebno tožbo na zveznem sodišču. Zakon omogoča povrnitev za:
- zamujeno plačilo (back pay);
- likvidacijske odškodnine v višini do zneska zamujene plače (v številnih primerih);
- pravne stroške in odvetniške nagrade.
Rok za vložitev tožbe (statute of limitations) je po splošnih določilih FLSA običajno 2 leti od datuma kršitve, pri siceršnji (willful) kršitvi pa 3 leta. Leta 2009 je bil sprejet Lilly Ledbetter Fair Pay Act, ki je spremenil način izračuna roka — vsak diskriminatoren izplačan plačilni list šteje kot nova kršitev in zato ponovno zažene časovni rok za tožbo.
Zgodovinski in sodobni pomen
Enakopravnost plačil, ki jo je uvedel ta zakon, je predstavljala pomemben korak proti odpravi spolne diskriminacije na trgu dela v ZDA. Kljub temu se razlike v plačah med spoloma še vedno pojavljajo zaradi več dejavnikov (razlike v panogah in poklicih, prekinitve zaposlitve zaradi varstva družine, razlike v pogajalskih možnostih idr.).
Zakon o enakem plačilu deluje skupaj z drugimi protidiskriminacijskimi zakoni, kot je Title VII Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, in z nadaljnjimi sodnimi odločbami ter zakonodajnimi spremembami, ki so razširile varstvo in način uveljavljanja pravic delavcev.


_DS.jpg)