Abdullah Öcalan: kurdski vodja, ustanovitelj PKK in politični zapornik
Biografija Abdullaha Öcalana — ustanovitelja PKK, politične poti, aretacije, življenjskega zapora in vpliva na kurdsko gibanje.
Abdullah Öcalan je vodja Kurdske delavske stranke (PKK), uporniške teroristične organizacije v Turčiji. Turčija je Abdullaha Öcalana leta 1999 označila za terorista in ga zaradi terorističnih dejavnosti zaprla do konca življenja. "Öcalan" v turščini pomeni "tisti, ki se maščuje".
Rodil se je 4. aprila 1949 v revni kmečki družini v vasi Ömerli v okrožju Halfeti v provinci Şanlıurfa. Šolal se je v poklicni šoli, nato pa nadaljeval študij na Fakulteti za politične vede Univerze v Ankari. Vključil se je v militantno maoistično politiko in bil prvič aretiran leta 1973. Leta 1975 je odšel v Sirijo, kjer je bil leta 1978 eden od ustanovnih članov PKK. Na prvem kongresu novembra 1978 je bil izvoljen za vodjo. Čeprav se je organizacija imenovala Delavska stranka Kurdistana, ni nikoli postala prava politična stranka in kot taka ni bila registrirana, saj bi jo Turčija, ki se ni strinjala z njeno ideologijo, zavrnila.
Turčijo je zapustil leta 1979, pred vojaškim udarom septembra 1980, zaradi katerega je bilo zaprtih na tisoče članov in simpatizerjev organizacije. Leta 1982 se je PKK odločila nadaljevati gverilsko vojskovanje znotraj Turčije in avgusta 1984 je začelo delovati vojaško krilo, Osvobodilne enote Kurdistana (HRK). Leta 1985 se je politično krilo preimenovalo v Nacionalno osvobodilno fronto Kurdistana (ERNK), leta 1986 pa je HRK postala Ljudska osvobodilna vojska Kurdistana (ARGK). Öcalanove izjave so v devetdesetih letih postajale vse bolj zmerne, javno je izrazil željo, da bi se PKK odvrnila od nasilja in se usmerila k političnemu pristopu.
Novembra 1998 je bil pod pritiskom Turčije prisiljen zapustiti bazo svoje skupine v Siriji. Pobegnil je v Rusijo in nato v Evropo, kjer so ga po prihodu iz Moskve aretirali na rimskem letališču Fiumicino. Kmalu so ga izpustili, medtem ko je zaprosil za politični azil, saj italijanska zakonodaja prepoveduje izročitev osebe državi, v kateri bi ji grozila smrtna kazen. Zaradi političnega manevriranja je propadla tudi prošnja Nemčije za izročitev. Italijo je zapustil 16. januarja 1999 in se vrnil v Rusijo, vendar je kmalu odpotoval v Grčijo, od koder je očitno nameraval odleteti v Haag. Številne evropske države mu niso dovolile vstopa, zato so ga grške oblasti 3. februarja odpeljale v Nairobi v Keniji.
Zajem, pregon in zapor
V Keniji so ga kmalu zatem aretirale turške obveščevalne službe v sodelovanju z drugimi državami in oblasti Öcalana prepeljale v Turčijo. Po vrnitvi je bil na sojenju obtožen vodstva oboroženega upora in terorizma. Leta 1999 so ga turški vojaški in civilni sodniki obsodili na smrt. Ker je Turčija pozneje ukinila smrtno kazen kot del evropskih reform, je bila obsodba leta 2002 spremenjena v dosmrtni zapor.
Öcalan je od leta 1999 zaprt na otoku Imrali (İmralı) v Marmarskem morju, kjer je večino časa preživel v izolaciji. Njegovi zagovorniki, družina in mednarodne organizacije za človekove pravice so pogosto opozarjali na omejen dostop do zagovornikov, omejene obiske in pogoje pripora. V naslednjih letih so bile vložene pritožbe in pritožbe pri domačih sodiščih ter pri Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je ugotovilo pomanjkljivosti v nekaterih vidikih postopka in obravnave.
Ideologija in politična preusmeritev
Medtem ko je PKK sprva imela močne marksistične in maoistične elemente, je Öcalan z leti spremenil svoje stališče. Po aretaciji je začel pisati in razvijati koncept, ki ga pogosto imenujejo "demokratični konfederalizem" — idejo o lokalni samoupravi, večji avtonomiji, enakopravnosti spolov, radikalni participaciji in ekološkem pristopu. Njegova poznejša dela so bila močno vplivana tudi z idejami zahodnih mislecev, kar je povzročilo premik od tradicionalnega separatizma k modelom decentralizirane samouprave.
Vpliv, gibanje in mednarodni odziv
PKK ostaja osrednja sila v kurdskem gibanju v Turčiji, njen vpliv pa se razširja tudi v sosednjih regijah, zlasti v sirskih kurdskih enotah, ki so deloma prevzele nekatere elemente Öcalanovega programa. Konflikt med turško državo in PKK ter povezanimi skupinami je privedel do številnih žrtev, prisilnih preselitev in dolgotrajnih napetosti na jugovzhodu Turčije — zgodovinsko so to bili konflikti z več tisočimi žrtvami.
Mednarodno je PKK večino časa uvrščena med teroristične organizacije s strani Turčije, Združenih držav in Evropske unije, kar je omejevalo diplomatske možnosti organizacije. Vendar pa obstaja tudi širše razumevanje in podpora za iskanje političnih rešitev problema Kurdov, zlasti po uspehih kurdskih enot v sirskem konfliktu in njihovem prispevku v boju proti Islamski državi.
Poskusi miru, protesti in sodobno stanje
V obdobju 2012–2015 so se odvijali poskusi vzpostavitve miru in pogajanj med turško vlado in Öcalanom (posredovano v različnih oblikah), kar je pripeljalo do začasnega zmanjšanja nasilja in premisleka o političnih rešitvah. Pogajanja so se leta 2015 sesula in spopadi so se ponovno zaostrili. V podporo Öcalanu so se občasno izvajali tudi obsežni protesti, politične kampanje in glažuti, tako v Turčiji kot med kurdskimi skupnostmi v Evropi in drugod.
Öcalan ostaja zaprtnik, a njegova politična teza in pisanja še vedno vplivajo na kurdska gibanja v regiji. Njegovi privrženci ga vidijo kot simbol odpornega boja in intelektualnega avtorja nove politične vizije za Kurde; njegovi nasprotniki pa ga obravnavajo kot odgovornega za nasilje in teroristične dejavnosti, ki so prizadele Turčijo. V prihodnje bo usoda dialoga in možnih političnih rešitev za kurdsko vprašanje močno povezana z interpretacijo in implementacijo idej, ki jih je Öcalan predstavil med letom 1999 in naprej.
Trenutno stanje: Abdullah Öcalan ostaja zaprt na Imraliju; dostop do njega je strogo nadzorovan, njegovi spisi pa se še naprej preučujejo in povzročajo politične razprave v Turčiji in mednarodno.
Abdullah Öcalan
Zaprt v Turčiji
Turčiji je 15. februarja 1999 uspelo ugrabiti ali aretirati ga v Nairobiju in ga hitro prepeljati v Turčijo. Podrobnosti njegovega ujetja ostajajo nejasne. 16. februarja so se podporniki Kurdov po vsej Evropi odzvali s protesti, nasilnimi dejanji in terorizmom. Öcalan je bil 23. februarja v Ankari v Turčiji obtožen izdaje.
Öcalan je bil edini zapornik na zaporniškem otoku Imrali. Od 31. maja 1999 mu je na otoku sodilo vojaško sodišče. Sojenje je trajalo šest dni, 29. junija pa je bil obsojen na smrt. Njegova pritožba je bila novembra zavrnjena, vendar je bila obsodba odložena, medtem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice opravilo revizijo. Septembra 2002 je turško sodišče končno znižalo kazen na dosmrtni zapor. Država je smrtno kazen opustila avgusta 2002 v okviru procesa pridruževanja Evropski uniji.
Öcalan ima odkar je v zaporu, veliko več časa za branje in pisanje. Spremenil je veliko svojih stališč in si namesto nasilja želi mirnih rešitev. Eden od avtorjev, ki so vplivali na Öcalanovo spremenjeno razmišljanje, je bil Murray Bookchin, ameriški pisatelj, čigar zamisel o "libertarnem municipalizmu" je Öcalana pripeljala do razvoja demokratičnega konfederalizma.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Abdullah Öcalan?
O: Abdullah Öcalan je vodja Delavske stranke Kurdistana (PKK), vplivne teroristične organizacije v Turčiji.
V: Kaj v turščini pomeni "Öcalan"?
O: V turščini "Öcalan" pomeni "tisti, ki se maščuje".
V: Kje se je rodil Abdullah Öcalan?
O: Rodil se je 4. aprila 1949 v revni kmečki družini v vasi Ömerli v okrožju Halfeti v provinci Şanlıurfa.
V: Kaj je študiral na univerzi?
O: Študiral je na poklicni šoli, nato pa nadaljeval študij na Fakulteti za politične vede Univerze v Ankari.
V: Kdaj se je začel ukvarjati z militantno maoistično politiko?
O: Vključil se je v militantno maoistično politiko in bil prvič aretiran leta 1973.
V: Kako se je PKK od nasilja preusmerila k političnemu pristopu? O: Öcalan je v devetdesetih letih javno izrazil željo, da bi se PKK odvrnila od nasilja in se usmerila k političnemu pristopu.
V: Kje je bil Abdullah Öcalan po begu iz Evrope aretiran?
O; Po begu iz Evrope je bil aretiran po prihodu iz Moskve na rimsko letališče Fiumicino.
Iskati