Pokol v Jallianwalah Bagh (Amritsar, 1919) — zgodovina in posledice
Poglobljen članek o pokolu v Jallianwalah Bagh (Amritsar, 1919): zgodovina, potek streljanja, število žrtev ter politične in družbene posledice.
Pokol v Jallianwalah Baghu, znan tudi kot pokol v Amritsarju, je bil pokol, ki se je zgodil leta 1919 v Amritsarju. Ime je dobil po templju Jallianwala Bagh v severnoindijskem mestu Amritsar. Vojaki britanske indijske vojske so 13. aprila 1919 začeli streljati na neoboroženo množico moških, žensk in otrok. Odgovorna oseba je bil brigadni general Reginald Dyer, vojaški poveljnik v Amritsarju.
Streljanje je trajalo približno deset minut. Po uradnih podatkih britanskega raja je bilo ubitih 379 ljudi. Po drugih virih je bilo smrtnih žrtev več kot 1 000, več kot 2 000 jih je bilo hudo ranjenih, civilni kirurg Dr. Smith pa je dejal, da je bilo žrtev 1 526.
Ozadje dogodka
Dogodek je nastal v času velike napetosti v indijski provinci Punjab. Leto 1919 je zaznamoval sprejem t. i. Rowlattovih zakonov, ki so oblasti poenostavili pridržanje in premestile mnoge omejitve vojaškega tipa v čas miru. To je sprožilo val protestov po Indiji. V Amritsarju so se razmere zaostrile po aretacijah lokalnih voditeljev in strelih med demonstracijami, kar je vodilo v uvedbo strožjih ukrepov in delnih prepovedi zbiranja.
Potek samega pokola
13. aprila 1919, na praznik Baisakhi, se je v Jallianwala Baghu zbrala velika množica ljudi. Ta zaprti vrt z ozkimi izhodi je bil poleg templja priljubljeno zbirališče. Brigadni general Dyer je svoje enote postavil na položaje ob vhodih in po navedbah prič zapravil na množico brez predhodnega opozorila. Nekateri pričevalci poročajo, da so vojaki streljali dokler niso po begraničenem času izpraznili velike količine streliva — po nekaterih ocenah je bilo izstreljenih približno 1 650 nabojev — in da je bilo med streljanjem onemogočeno bežanje zaradi zadrževanja ljudi v notranjosti.
Preiskave in politični odzivi
Dogodek je povzročil veliko mednarodno ogorčenje in prisilil britansko administracijo, da je ustanovila posebno preiskavo (Hunterjeva komisija). Komisija je obsodila Dyerjeva dejanja kot pretirana in neupravičena, hkrati pa so bili v britanskem parlamentu in javnosti tudi zagovorniki njegovega stališča, ki so ga slavili kot ukrep proti "uporu". Dyer je bil nazadnje razrešen z vojaške funkcije in je bil prisiljen v pokoj; v Veliki Britaniji so ga nekateri podpirali in zbrali sredstva za njegovo pomoč.
Posledice in pomen
Pokol v Jallianwala Baghu je imel globoke politične in družbene posledice. Dogodek je pomembno spodkopal zaupanje mnogih Indijcev v britansko oblast in je pospešil rast gibanja za neodvisnost. Številni zgodovinarji menijo, da je pokol prispeval k prehodu mnogih voditeljev in množic k bolj odločenim oblikam odpora — na primer k Gandhijevemu gibanju nenasilnega upora (non-cooperation) v naslednjem desetletju.
Spomin in spomenik
Na mestu dogodka je danes spominski park Jallianwala Bagh, kjer so ohranjeni nekateri deli zidov z znamenitimi luknjami in dobro, v katero so mnogi poskušali pobegniti. Vsako leto potekajo spominski dogodki v spomin na žrtve. Pokol ostaja ena najbolj travmatičnih epizod kolonialne vladavine v Indiji in pomembna opomin na nevarnosti vojaškega zatiranja civilnega prebivalstva.
Številke o žrtvah in interpretacije dogodka se med viri razlikujejo; razlik v ocenah se zaradi političnih razlogov in nepopolnih sodobnih evidenc ni mogoče povsem odpraviti. V sodobnih razpravah dogodek pogosto navajajo kot primer kršenja človekovih pravic v času kolonializma in kot vzrok za globlje politične spremembe v Indiji.
Ozadje
Indija med prvo svetovno vojno
Prva svetovna vojna se je začela z veliko podporo in prijaznostjo indijskih voditeljev do Združenega kraljestva. Britanci tega niso pričakovali, saj so menili, da bi lahko prišlo do upora. Indija je veliko pomagala britanskim vojnim prizadevanjem z zagotavljanjem ljudi in sredstev. Okoli 1,3 milijona indijskih vojakov in delavcev je služilo v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu, indijska vlada in princi pa so poslali velike zaloge hrane, denarja in streliva.
Vendar sta bila Bengalija in Pandžab območji, kjer ljudje še vedno niso marali Britancev. Teroristični napadi v Bengaliji so bili povezani z nemiri v Pandžabu. Prav tako je od začetka vojne čezmorsko indijsko prebivalstvo (predvsem iz Kanade, Nemčije in Združenih držav) poskušalo v Indiji sprožiti upor, podoben vstaji iz leta 1857. S pomočjo irskih republikancev, Nemcev in Turkov je nastala velika zarota, imenovana Hindujsko-nemška zarota. Ta zarota je skušala doseči tudi, da Afganistan ne bi podpiral britanske Indije.
Po vojni
Po prvi svetovni vojni so veliko število mrtvih in ranjenih, inflacija, visoki davki in druge težave močno prizadeli prebivalce Indije. Indijski vojaki so v Indijo tihotapili orožje, da bi se znebili britanske oblasti. Različne skupine so se združile in zahtevale neodvisnost od Velike Britanije. Leta 1916 sta Indijski nacionalni kongres in Muslimanska liga podpisala pakt iz Lucknowa, v katerem sta se dogovorila o postavitvi meje med Pandžabom (Indija) in Pakistanom.
Zakon Rowlatt
Zaradi vse hujših državljanskih nemirov po vsej Indiji, zlasti med mlinarji v Bombaju, je bil leta 1919 ustanovljen Rowlattov odbor. Odbor Rowlatt je dobil ime po Sydneyju Rowlattu, angleškem sodniku. Naloga odbora je bila razumeti nemške in boljševiške povezave z militantnim gibanjem v Indiji, zlasti v Pandžabu in Bengaliji.
Odbor je zahteval podaljšanje veljavnosti Zakona o obrambi Indije iz leta 1915 Zakon je vladi vicekralja dal veliko moč, ki je vključevala utišanje tiska, vključno s pridržanjem političnih aktivistov brez sojenja, aretacijo brez sodnega naloga za vsakega posameznika, osumljenega izdaje. Ta zakon je v Indiji sprožil veliko jezo.
Pred pokolom
Na dogodke, ki so sledili Rowlattovemu zakonu leta 1919, so vplivali tudi dogodki, povezani z zaroto Ghadar. V tistem času so se vojaki britansko-indijske vojske vračali z bojišč v Evropi in Mezopotamiji v gospodarsko depresijo v Indiji. Leta 1915 je bilo veliko poskusov upora, sodni procesi o zaroti v Lahoreju pa so bili še vedno v središču pozornosti javnosti. V Indijo so začele prihajati tudi novice o mladih Mohadžirjih, ki so se med rusko državljansko vojno borili v imenu turškega kalifata in pozneje za Rdečo armado. Tudi ruska revolucija je začela vplivati na Indijo. V tem času se je Mahatma Gandhi, ki je bil do takrat na indijskem političnem prizorišču razmeroma neznan, začel uveljavljati kot množični voditelj.
Gandijev poziv k protestu proti Rowlattovemu zakonu je dobil pričakovan odziv - besneče nemire in proteste. Razmere, zlasti v Pandžabu, so se hitro poslabšale. Železniški, telegrafski in komunikacijski sistemi so bili moteni. Skozi Lahore je šla ogromna množica 20.000 ljudi.
V Amritsarju se je v Jallianwala Bagh zbralo več kot 5.000 ljudi. Michael O'Dwyer naj bi verjel, da je bil to del poskusa upora proti Britancem. James Houssemayne Du Boulay naj bi pripisal neposredno povezavo med strahom pred ghadarskim uporom sredi vse bolj napetih razmer v Pandžabu in britanskim odzivom, ki se je končal s pokolom.
10. aprila 1919 je v rezidenci namestnika komisarja Amritsarja, mesta v Pandžabu, veliki pokrajini na severozahodu takrat nerazdeljene Indije, potekal protest. Demonstracija je potekala z zahtevo po izpustitvi dveh priljubljenih voditeljev indijskega gibanja za neodvisnost, Satya Pala in Saifuddina Kitchlewa, ki sta bila pred tem aretirana zaradi svojih protestov. Britanska vojska je streljala na množico, streljanje pa je povzročilo še več nasilja. Pozneje čez dan so napadli in zažgali več bank in drugih vladnih stavb, vključno z mestno hišo in železniško postajo. Nasilje se je še naprej stopnjevalo in je povzročilo smrt najmanj petih Evropejcev, vključno z vladnimi uslužbenci in civilisti.
Naslednja dva dni je bilo mesto Amritsar mirno, nasilje pa se je nadaljevalo v drugih delih Pandžaba. Prekinjene so bile železniške proge, uničene telegrafske postaje, požgane so bile vladne stavbe, ubiti pa so bili tudi trije Evropejci. Do 13. aprila se je britanska vlada odločila, da bo za večino Pandžaba uvedla vojno stanje. Zakonodaja je omejila številne državljanske svoboščine, vključno s svobodo zbiranja, in prepovedala zbiranje več kot štirih oseb.
Pokol
13. aprila 1919 se je na tisoče ljudi zbralo na vrtu Jallianwala Bagh blizu Zlatega templja v Amritsarju. Na ta dan je potekal festival Baisakhi, ki je bil tudi sikhovsko novo leto. Ta festival je več kot dvesto let privabljal tisoče ljudi iz vse Indije. Ljudje so potovali več dni, da so prišli v Amritsar.
Jallianwala Bagh je bil z vseh strani obdan s hišami in stavbami ter je imel nekaj ozkih vhodov, ki so bili večinoma zaklenjeni. Ljudje, ki niso mogli pobegniti, so se poskušali povzpeti na zidove parka. Mnogi so skočili v vodnjak znotraj kompleksa, da bi se rešili pred kroglami. Na plošči na spomeniku piše, da je bilo iz vodnjaka izvlečenih 120 trupel.
V streljanju je bilo ubitih več sto ljudi, na tisoče jih je bilo ranjenih. V telegramu, poslanem Dyerju, je britanski guverner Pandžaba sir Michael O'Dwyer zapisal: "Vaše dejanje je pravilno. Podguverner odobrava."
O'Dwyer je zahteval uvedbo vojnega stanja v Amritsarju in na drugih območjih, kar je po pokolu dovolil podkralj lord Chelmsford.
Jallianwalla Bagh leta 1919, nekaj mesecev po pokolu.
Vodnjak mučenca v Jallianwala Baghu.
Dyer je bil zavrnjen
Dyer je bil sprva deležen odobravanja, julija 1920 pa ga je spodnji dom parlamenta obsodil in prisilil k upokojitvi.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj se je zgodil pokol v Jallianwala Baghu?
O: Pokol v Jallianwala Bagh se je zgodil 13. aprila 1919.
V: Kje se je zgodil pokol Jallianwala Bagh?
O: Pokol Jallianwala Bagh se je zgodil v Amritsarju v Pandžabu v Indiji.
V: Kdo je ukazal pokol v Jallianwala Baghu?
O: Brigadni general Reginald Dyer je bil odgovorna oseba in je ukazal pokol v Jallianwala Baghu.
V: Kdo so bile žrtve pokola v Jallianwala Baghu?
O: Žrtve pokola v Jallianwala Baghu je bila neoborožena množica moških, žensk in otrok.
V: Kako dolgo je trajalo streljanje med pokolom v Jallianwala Baghu?
O: Streljanje med pokolom Jallianwala Bagh je trajalo približno deset minut.
V: Koliko ljudi je bilo ubitih med pokolom v Jallianwala Baghu po uradnih virih britanskega raja?
O: Po uradnih virih britanskega radža je bilo med pokolom v Jallianwala Baghu ubitih 379 ljudi.
V: Koliko žrtev je med pokolom v Jallianwala Baghu po podatkih civilnega kirurga Dr. Smitha?
O: Civilni kirurg Dr. Smith je poročal o 1 500 žrtvah med pokolom v Jallianwala Baghu.
Iskati