Pokol v Jallianwalah Baghu, znan tudi kot pokol v Amritsarju, je bil pokol, ki se je zgodil leta 1919 v Amritsarju. Ime je dobil po templju Jallianwala Bagh v severnoindijskem mestu Amritsar. Vojaki britanske indijske vojske so 13. aprila 1919 začeli streljati na neoboroženo množico moških, žensk in otrok. Odgovorna oseba je bil brigadni general Reginald Dyer, vojaški poveljnik v Amritsarju.
Streljanje je trajalo približno deset minut. Po uradnih podatkih britanskega raja je bilo ubitih 379 ljudi. Po drugih virih je bilo smrtnih žrtev več kot 1 000, več kot 2 000 jih je bilo hudo ranjenih, civilni kirurg Dr. Smith pa je dejal, da je bilo žrtev 1 526.
Ozadje dogodka
Dogodek je nastal v času velike napetosti v indijski provinci Punjab. Leto 1919 je zaznamoval sprejem t. i. Rowlattovih zakonov, ki so oblasti poenostavili pridržanje in premestile mnoge omejitve vojaškega tipa v čas miru. To je sprožilo val protestov po Indiji. V Amritsarju so se razmere zaostrile po aretacijah lokalnih voditeljev in strelih med demonstracijami, kar je vodilo v uvedbo strožjih ukrepov in delnih prepovedi zbiranja.
Potek samega pokola
13. aprila 1919, na praznik Baisakhi, se je v Jallianwala Baghu zbrala velika množica ljudi. Ta zaprti vrt z ozkimi izhodi je bil poleg templja priljubljeno zbirališče. Brigadni general Dyer je svoje enote postavil na položaje ob vhodih in po navedbah prič zapravil na množico brez predhodnega opozorila. Nekateri pričevalci poročajo, da so vojaki streljali dokler niso po begraničenem času izpraznili velike količine streliva — po nekaterih ocenah je bilo izstreljenih približno 1 650 nabojev — in da je bilo med streljanjem onemogočeno bežanje zaradi zadrževanja ljudi v notranjosti.
Preiskave in politični odzivi
Dogodek je povzročil veliko mednarodno ogorčenje in prisilil britansko administracijo, da je ustanovila posebno preiskavo (Hunterjeva komisija). Komisija je obsodila Dyerjeva dejanja kot pretirana in neupravičena, hkrati pa so bili v britanskem parlamentu in javnosti tudi zagovorniki njegovega stališča, ki so ga slavili kot ukrep proti "uporu". Dyer je bil nazadnje razrešen z vojaške funkcije in je bil prisiljen v pokoj; v Veliki Britaniji so ga nekateri podpirali in zbrali sredstva za njegovo pomoč.
Posledice in pomen
Pokol v Jallianwala Baghu je imel globoke politične in družbene posledice. Dogodek je pomembno spodkopal zaupanje mnogih Indijcev v britansko oblast in je pospešil rast gibanja za neodvisnost. Številni zgodovinarji menijo, da je pokol prispeval k prehodu mnogih voditeljev in množic k bolj odločenim oblikam odpora — na primer k Gandhijevemu gibanju nenasilnega upora (non-cooperation) v naslednjem desetletju.
Spomin in spomenik
Na mestu dogodka je danes spominski park Jallianwala Bagh, kjer so ohranjeni nekateri deli zidov z znamenitimi luknjami in dobro, v katero so mnogi poskušali pobegniti. Vsako leto potekajo spominski dogodki v spomin na žrtve. Pokol ostaja ena najbolj travmatičnih epizod kolonialne vladavine v Indiji in pomembna opomin na nevarnosti vojaškega zatiranja civilnega prebivalstva.
Številke o žrtvah in interpretacije dogodka se med viri razlikujejo; razlik v ocenah se zaradi političnih razlogov in nepopolnih sodobnih evidenc ni mogoče povsem odpraviti. V sodobnih razpravah dogodek pogosto navajajo kot primer kršenja človekovih pravic v času kolonializma in kot vzrok za globlje politične spremembe v Indiji.
