Arabsko suženjstvo: zgodovina, obseg in poti
Arabsko suženjstvo: poglobljen zgodovinski pregled obsega, trgovskih poti in posledic od 7. do 20. stoletja — analiza 10–18 milijonov zasužnjenih in pričevanja.
Arabska trgovina s sužnji je pojem, ki zajema prakso suženjstva v arabskem svetu in povezanih območjih. Večinoma je potekala v zahodni Aziji, severni Afriki, jugovzhodni Afriki in Afriškem rogu, vključevala pa je tudi dele Evrope (na primer Iberski polotok in Sicilija). Začela se je v obdobju muslimanskih osvajanj v 7. stoletju in se je nadaljevala v različnih oblikah vse do 20. stoletja. Trgovina je temeljila na številnih trgih s sužnji po Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in na Afriškem rogu. Velik del sužnjev je prihajal iz notranjih predelov Afrike.
Zgodovinski okvir
Arabska trgovina s sužnji se je začela z širjenjem islamskih držav v 7. stoletju in se kasneje razširila zaradi povpraševanja po delovni sili, vojaških ujetnikih in gospodinjskih sužnjih. V različnih obdobjih so bili trgovalci, vladarji in lokalni posredniki vpleteni v zajemanje, prevoz in prodajo ljudi. Sistem je imel lokalne različice — od obsežnih čezsaških mrež do regionalnih trgov v pristaniščih ob Indijskem oceanu in ob Rdečem morju.
Obseg in število ljudi
Zgodovinarji ocenjujejo, da so arabski trgovci s sužnji med letom 650 našega štetja in šestdesetimi leti 20. stoletja zasužnjili od približno 10 do 18 milijonov ljudi. Odpeljali so jih iz Evrope, Azije in predvsem Afrike prek glavnih prometnih poti — Rdečega morja, Indijskega oceana in puščave Sahara.
Poti in trgi
- Obalne poti: ladijski promet čez Rdeče morje in Indijski ocean je povezoval vzhodnoafriške, arabske in južnoazijske trge.
- Puščavske poti: karavanske poti skozi Sahara so prevažale sužnje iz zahodne in osrednje Afrike v severno Afriko in Sredozemlje.
- Regionalni trgi: pomembna središča so bila pristanišča in mesta na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in na Afriškem rogu, kjer so potekale javne prodaje in zasebne transakcije.
Izvor, vrste dela in usode sužnjev
Večina ujetih ljudi je prihajala iz notranjosti Afrike. Sužnji so opravljali širok spekter nalog:
- gospodinjska dela (služabniki, kuharji, skrbniki otrok),
- delavci na plantažah in v rudnikih,
- vojaški sužnji in najemni vojaki,
- konkubine in eunuhi v palačah in bogatih družinah,
- delavci v ribištvu in pri pobiranju biserov v določenih predelih.
Nekateri so bili leta ali desetletja v suženjstvu, drugi so bili odpuščeni (manumitirani). Različne pravne, verske in lokalne prakse so vplivale na možnosti osvoboditve, poroke, dedovanja in socialne integracije nekdanjih sužnjev.
Pravni in verski okvir
V islamskem pravu (šerijatu) je bilo suženjstvo regulirano z določenimi normami, ki so omejevale določene prakse (na primer prepoved služenja na podlagi vere lastnikov), v praksi pa so bile norme interpretirane različno v različnih časih in krajih. Poleg verskih pravil so politične razmere, vojne in trgovski interesi močno oblikovali prakso.
Odprava, pritisk in opuščanje trgovine
Postopno opuščanje in prepoved suženjstva v arabskem svetu sta se zgodila v različnih obdobjih: evropsko kolonialno posredovanje, pritisk britanskega imperija na začetku 19. stoletja za zatiranje čezmorskih trgov s sužnji ter notranje reforme v nekaterih državah so pripomogli k zmanjšanju obsega trgovine. Kljub temu so nekatere oblike prisilnega dela in trgovine z ljudmi vztrajale še v 19. in 20. stoletju, zato zgodovinsko obdobje pogosto vključuje zelo dolga časovna okna, tudi do šestdesetih let 20. stoletja.
Družbeni in kulturni vpliv ter zapuščina
Arabska trgovina s sužnji je dolgo spreminjala demografske, kulturne in gospodarske razmere v vključenih regijah. Posledice so večplastne:
- mešanje populacij in kulturnih vplivov v obalnih mestih in notranjosti,
- dolgotrajne socialne neenakosti in stigmatizacija,
- spomini in zgodbe o nasilju, odpora in preživetju,
- modernejše oblike trgovine z ljudmi in prisilnega dela, ki se črpajo iz zgodovinskih mrež izkoriščanja.
Zaključek
Arabska trgovina s sužnji je bila kompleksna in dolgotrajna institucija z velikim človeškim stroškom. Vključila je ljudi iz Evrope, Azije in predvsem Afrike, raztezala se je čez številne poti — tako čez morje kot po puščavah — in pustila trajne družbene posledice. Razumevanje te zgodovine je pomembno za prepoznavanje sodobnih oblik izkoriščanja in za reševanje zgodovinskih neenakosti.
Glavne suženjske poti v Afriki v srednjem veku
Zgodovina
Arabska trgovina z zandžskimi (bantujskimi) sužnji v jugovzhodni Afriki je ena najstarejših trgovin s sužnji. Potekala je 700 let pred evropsko trgovino s sužnji na Atlantiku. Moške sužnje so njihovi lastniki pogosto zaposlovali kot služabnike, vojake ali delavce. Večina moških sužnjev je bila kastrirana. Ocenjuje se, da je med tem postopkom izkrvavelo kar 6 od 10 dečkov. Toda zaradi visoke cene evnuhov se je to izplačalo. Ženske in otroke, ki so jih vzeli za sužnje, so večinoma uporabljali kot služabnike in konkubíne. Medtem ko se je poznejša atlantska trgovina s sužnji osredotočala na moške za delo, se je arabska trgovina s sužnji sčasoma bolj osredotočila na ženske in mlada dekleta za spolne namene.
Sodobno suženjstvo v Afriki
V Mavretaniji je bilo suženjstvo pravno odpravljeno leta 1980. Vendar imajo muslimanski Berberi še vedno v lasti približno 90 000 afriških sužnjev. In to kljub temu, da so se afriški Mavretanci pred več kot sto leti spreobrnili v islam in da Koran muslimanom ne dovoljuje zasužnjevanja drugih muslimanov. Sužnji se uporabljajo za delo na kmetiji, konkubin in gospodinjskih pomočnikov. Otroci ostanejo last njihovih gospodarjev. Lahko jih kupijo, prodajo ali zamenjajo za tovornjake, kamele ali orožje.Suženjstvo v Sudanu je ponovno aktivno, saj muslimanski sever vodi vojno proti animistom in kristjanom na jugu. V teh napadih so skoraj vsi sužnji zajeti iz plemen v Nubskih gorah. Arabske milice, ki jih sponzorira vlada, pogosto ubijejo moške ter zasužnjijo ženske in otroke. Odvzeti sužnji so prisiljeni, da se spreobrnejo v islam. Tiste, ki to zavrnejo, usmrtijo. Trgovina z ženskami in otroki v zahodni in južni Afriki krši Splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah iz leta 1948.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je arabska trgovina s sužnji?
O: Arabska trgovina s sužnji se nanaša na suženjstvo v arabskem svetu.
V: Kje je potekala arabska trgovina s sužnji?
O: Arabska trgovina s sužnji je potekala predvsem v zahodni Aziji, severni Afriki, jugovzhodni Afriki in Afriškem rogu.
V: Ali je arabska trgovina s sužnji vključevala tudi dele Evrope?
O: Da, arabska trgovina s sužnji je vključevala dele Evrope, kot sta Iberija in Sicilija.
V: Kdaj se je začela arabska trgovina s sužnji?
O: Arabska trgovina s sužnji se je začela v času muslimanskih osvajanj.
V: Katera so bila glavna območja, kjer so se nahajali trgi s sužnji?
O: Trgi s sužnji so bili na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Afriškem rogu.
V: Od kod je bila večina sužnjev?
O: Večina sužnjev je bila iz notranjosti Afrike.
V: Koliko ljudi so zasužnjili arabski trgovci s sužnji?
O: Zgodovinarji ocenjujejo, da so arabski trgovci s sužnji med letom 650 našega štetja in šestdesetimi leti 20. stoletja zasužnjili od 10 do 18 milijonov ljudi. Odpeljali so jih iz Evrope, Azije in Afrike prek Rdečega morja, Indijskega oceana in puščave Sahara.
Iskati