Sprachbund
Sprachbund je skupina jezikov, ki se govorijo na istem območju. Podobni so si, ker govorci živijo blizu drug drugega. Med seboj nenehno komunicirajo. Zaradi podobnosti med jeziki se včasih zdi, da spadajo v isto jezikovno družino.
Na primer v Indiji, kjer govorijo več sto ali tisoč jezikov in narečij, imajo jeziki pogosto podobne slovnične strukture, besedišče in zvoke. Indijci se pogosto sporazumevajo z ljudmi, katerih prvi jezik se razlikuje od njihovega prvega jezika.
V Vzhodni Aziji je Kitajska uvedla pisavo v bližnjih državah, zlasti na Japonskem, v Koreji in Vietnamu. To območje se imenuje sinosfera ali kitajsko vplivno območje. Govorci vzhodnoazijskih jezikov se niso naučili le pisati s kitajskimi znaki, temveč so si iz kitajščine izposodili tudi številne izposojenke.
Jezikoslovci so včasih menili, da so jeziki, kot so japonščina, korejščina, mongolščina, turščina in finščina, del altajske jezikovne družine. Razlog za to so bile podobne značilnosti, kot sta besedni red SVO (subject-verb-object) in aglutinacijska slovnica. Vendar večina jezikoslovcev ne verjame več, da je altajska jezikovna družina kdaj obstajala. Jeziki so si sčasoma postali bolj podobni, medtem ko se večina sorodnih jezikov sčasoma bolj razlikuje. Mogoče je, da so ti jeziki del sprachbunda.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sprachbund?
O: Sprachbund je skupina jezikov, ki se govorijo na istem območju in so si podobni, ker govorci živijo blizu drug drugemu in nenehno komunicirajo.
V: Kaj je primer sprachbunda?
O: Primer sprachbunda je Indija, kjer govorijo na stotine ali tisoče jezikov in narečij, ki imajo pogosto podobne slovnične strukture, besedišče in zvoke.
V: Kaj je sinosfera?
O: Sinosfera, znana tudi kot kitajsko vplivno območje, se nanaša na vzhodno Azijo, kjer je Kitajska uvedla pisavo v bližnje države, kot so Japonska, Koreja in Vietnam.
V: Kako so si vzhodnoazijski jeziki postali bolj podobni?
O: Vzhodnoazijski jeziki so si sčasoma postali bolj podobni, ker so se govorci naučili pisati s kitajskimi znaki in si izposodili veliko izposojenk iz kitajščine.
V: Ali je nekoč veljalo, da so nekateri jeziki del altajske jezikovne družine?
O: Da, nekoč so verjeli, da so nekateri jeziki, kot so japonščina, korejščina, mongolščina, turščina in finščina, del altajske jezikovne družine, ker imajo skupne značilnosti, kot sta besedni red SVO (subjekt-verbal-objekt) in aglutinacijska slovnica.
V: Ali večina jezikoslovcev še vedno verjame v to?
O: Ne, večina jezikoslovcev ne verjame več, da je altajska jezikovna družina sploh kdaj obstajala, saj so si ti jeziki sčasoma postali bolj podobni, medtem ko se večina sorodnih jezikov sčasoma bolj razlikuje. Mogoče je, da so ti jeziki del sprachbunda.
