1830-a (1830–1839): Trideseta leta 19. stoletja — dogodki in osebnosti

Dogodki (1830–1839)

• 1830 — Julijska revolucija v Franciji (27.–29. julij): zrušitev konservativnega kralja Karla X. in vzpon kralja Ludvika Filipa ter vzpostavitev Julijske monarhije; dogodek je sprožil val reform in uporov po Evropi.
• 1830 — Belgijska revolucija: avgusta–oktobra 1830 se je belgijsko prebivalstvo uprlo združenemu Kraljestvu Nizozemske; Belgija je razglasila neodvisnost, leta 1831 je postal kralj Leopold I.
• 1830–1831 — Listopadno vstajenje na Poljskem: novembra 1830 se je začel upor proti ruskemu nadzoru; vstajenje je bilo zadušeno v naslednjih letih, vendar je prispevalo k disidentskemu gibanju v Poljski in med poljsko izseljensko skupnostjo.
• 1830 — Zakon o preselitvi indijanskih plemen (Indian Removal Act, ZDA): sprejet maja 1830; odprl je pot za prisilno preseljevanje domorodnih ameriških plemen proti zahodu, kar je pozneje privedlo do tako imenovane Poti solz (Trail of Tears).
• 1830–1832 — Oblikovanje sodobne Grčije: po dolgotrajni vojni za neodvisnost so velike sile postopoma priznale samostojnost Grčije; leta 1832 je bil ustanovljen kraljestvo s kraljem Otonom Bavarskim.
• 1830 (15. september) — otvoritev železniške povezave Liverpool–Manchester: ena prvih sodobnih javnih železnic, simbol zgodnje industrijske revolucije in tehnološkega napredka.
• 1831–1832 — nevarna epidemija kolere v Evropi: druga pandemija kolere je prizadela več evropskih držav in povzročila velike zdravstvene in družbene posledice.
• 1831 (27. december) — plovba HMS Beagle z mladim Charlesom Darwinom: potovanje, ki bo pozneje močno vplivalo na razvoj bioloških teorij in evolucije.
• 1832 — Velika reformna zakonodaja v Veliki Britaniji (Reform Act 1832): razširila je volilno pravico in preuredila parlamentarne volilne okraje, pomemben korak k parlamentarni demokraciji.
• 1833 — Slabitev suženjstva v Britanskem imperiju (Slavery Abolition Act): sprejet avgusta 1833; formalno je postopoma odpravil suženjstvo v večini britanskih kolonij.
• 1834 — Ustanovitev Zollvereina: 1. januarja 1834 je v Prusiji začel delovati nemški carinski (torej gospodarski) unija, kar je spodbudilo gospodarsko povezovanje nemških dežel.
• 1835 — Poskus atentata na predsednika Andrewa Jacksona: 30. januarja 1835 je Richard Lawrence neuspešno poskušal ubiti predsednika ZDA — to je bil prvi znani poskus atentata na ameriškega predsednika.
• 1835–1836 — Napetosti in revolucija v Teksasu: borbe za neodvisnost od Mehike so dosegle vrhunec; leta 1836 je Teksas razglasil neodvisnost.
• 1836 — Bitka pri Alamu (februar–marec) in bitka pri San Jacintu (21. april): odločilne bitke v teksaški revoluciji, ki so pripeljale do teksaške neodvisnosti.
• 1837 — Dediščina panike iz ZDA (Panic of 1837): velika finančna kriza, ki je povzročila dolgotrajno gospodarsko recesijo v ZDA in vplivala tudi na svetovno trgovino.
• 1837 — Vstaja v Kanadi (1837–1838): upori v zgornji in spodnji Kanadi proti lokalnim oblastem in korupciji, ki so sprožili politične reforme pozneje v naslednjih letih.
• 1837 (20. junij) — začetek vladavine kraljice Viktorije: z začetkom njenega dolgotrajnega obdobja se začenja viktorijanska doba v britanski zgodovini.
• 1838 — Preseljevanje domorodnih ameriških plemen (Trail of Tears): prisilna selitev mnogih prednikov ameriških indijanskih plemen, zlasti Čerokijev, z nevarnimi posledicami in velikim številom smrtnih žrtev.
• 1839 — Prva opična vojna (začela leta 1839): izbruh med Veliko Britanijo in Kitajsko zaradi trgovine z opijem in diplomatskih trenj; vojna je imela daljnosežne posledice za Kitajsko in zahodno kolonialno politiko.
• 1839 — Razvoj fotografije in javna predstavitev daguerrotipije: leta 1839 je Louis Daguerre predstavil postopek za fotografske posnetke, kar predstavlja začetke praktične fotografije.

svetovna voditelja (izbor)

• Francija: Karel X. (do 1830), nato Ludvik Filip (Louis-Philippe) kot "kralj Francozi" (od 1830).
• Velika Britanija: Kralj George IV. (do junija 1830), William IV. (1830–1837), kraljica Viktorija (od junija 1837).
• Rusija: Car Nikolaj I. (1825–1855).
• Avstrijsko cesarstvo: cesar Franc I. (do 1835), nato Ferdinand I. (od 1835).
• Prusija: Frederik Viljem III. (do 1840).
• Osmansko cesarstvo: Mahmud II. (do 1839), nato Abdülmecid I. (od 1839).
• Združene države Amerike: predsednik Andrew Jackson (do 1837), nato Martin Van Buren (od 1837).
• Španija: Ferdinand VII. (do 1833), po njegovi smrti pa se začne obdobje mlade kraljice Izabele II. pod regentko Marijo Kristino.
• Belgija: Leopold I. (prvi belgijski kralj, od 1831).
• Grčija: po obdobju samouprave in grožnje — leta 1832 Oton Bavarski kot prvi moderni grški kralj.
• Papež: Pij VIII. (do 1830), papež Gregor XVI. (od 1831).

rojstva (izbor pomembnih osebnosti)

• 13. junij 1831 — James Clerk Maxwell: škotski fizikalni znanstvenik, avtor temeljnih enačb elektrodinamike in teorije elektromagnetizma.
• 27. januar 1832 — Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson): britanski pisatelj in matematik, avtor "Alise v čudežni deželi".
• 21. oktober 1833 — Alfred Nobel: švedski izumitelj (dinamit) in ustanovitelj Nobelove nagrade.
• 8. februar 1834 — Dmitrij Mendelejev: ruski kemik, avtor periodnega sistema kemijskih elementov.
• 17. marec 1834 — Gottlieb Daimler: nemški inženir in pionir motorjev z notranjim izgorevanjem ter avtomobilizma.
• 9. oktober 1835 — Camille Saint-Saëns: francoski skladatelj, pianist in dirigent.
• 18. marec 1837 — Grover Cleveland: 22. in 24. predsednik ZDA (edini predsednik z dvema nepovezanima mandatoma).
• 19. januar 1839 — Paul Cézanne: francoski slikar, pomemben predhodnik moderne umetnosti in impresionizma.
• 21. marec 1839 — Modest Musorgski: ruski skladatelj, član "Moglarske skupine" ruskih skladateljev.

smrti (izbor pomembnih osebnosti)

• 26. junij 1830 — kralj George IV.: smrt britanskega kralja; nanj je sledil William IV.
• 30. november 1830 — papež Pij VIII.: smrt papeža, ki je imel kratko pontifikatno obdobje (1829–1830).
• 17. december 1830 — Simón Bolívar: južnoameriški osvoboditelj in ključna osebnost v boju za neodvisnost več latinskoameriških držav.
• 9. oktober 1831 — Ioannis Kapodistrias: prvi upravni vodja sodobne Grčije, umorjen leta 1831.
• 29. september 1833 — Ferdinand VII. (Španija): smrt španskega kralja; smrt je sprožila spore o nasledstvu in pripeljala do karlističnih vojn.
• 2. marec 1835 — cesar Franc I. (Avstrija): smrt avstrijskega cesarja, na prestol je prišel Ferdinand I.
• 6. november 1836 — Karel X. (Francija): nekdanji francoski kralj iz dinastije Bourbonskih, izgnan po Julijski revoluciji, umrl v izgnanstvu.
• 1. julij 1839 — sultan Mahmud II. (Osmansko cesarstvo): umrl po obdobju reformatorskih posegov v cesarstvu; na prestolu ga je zamenjal Abdülmecid I.

Opomba: zgornji seznam dogodkov in osebnosti predstavlja izbor pomembnih političnih, tehnoloških in kulturnih dogodkov v obdobju 1830–1839. Obdobje je bilo polno političnih pretresov (revolucije, reforme), hitrih tehnoloških sprememb (železnice, zgodnja fotografija) in dogodkov, ki so oblikovali nadaljnji razvoj držav ter globalnih odnosov.

Išči po črki